Družinski izleti in potovanja

Smo štiričlanska družina (Marko, Mojca, Nastja in Kaja).

Marko nas navdihuje in vpeljuje v svet računalništva in ostalih tehnologij, kar poenostavi tudi naša potovanja. Njemu gredo zasluge za rešitve, ki jih uporabim na moji strani (montaža kakšnega videa, izris zemljevida preko zbranih gps koordinat, arhiviranje bogate zbirke digitalnih fotografij, Drupal support ipd.).

Nastja je velika ljubiteljica živali in njena zasluga je, da smo v l. 2014 dobili novo družinsko članico Sheilo. Po njej tudi domena naše družinske spletne strani, ki je zaživela koledarskega leta 2000.

Kaja v starosti od 10 let kaže izjemen talent na likovnem področju (računalniška grafika / ilustracije). 

Smo preprosti, prilagodljivi, po večini nezahtevni in sposobni reševati probleme, ki se vrinejo med nami doma ali na poti. Radi potujemo v neznane kraje in spoznavamo nove kulture, načine življenja in druge lokalne posebnosti.  

Povečini potujemo sami, zato so naša popotniška doživetja resnično samo naša - tista, ki nas še dodatno bogatijo z novimi izkušnjami in (spo)znanji ter prispevajo k temu, da smo še bolj uigran team vseh družinskih članov. Odprt pogovor, zaupanje in posluh za potrebe / želje posameznika je osnovno družinsko pravilo.

Družinski izleti in potovanja so v nadaljevanju razvrščeni geografsko po celinah oz. državah, posebej pa tudi po posameznih zvrsteh, npr. KAMPIRANJE, KOLESARJENJE, KULTURNO-ZGODOV.ZNAMENITOSTI, MORJE, JEZERA, BAZENI,...

Afrika

Afriška celina - malo daleč stran, pa vendar smo jo dosedaj vsaj malo okusili -prvič z obiskom Djerbe leta 2005. 

Več v nadaljevanju - izberi navigacijo.

Djerba (junij 2005)

CELOTEN OPIS POČITNIC NA DJERBI (02.06. - 09.06.2005) S SLIKAMI JE NA OGLED ŠE NA STARI SPLETNI STRANI - klikni TUKAJ

Splošna ocena o Djerbi

Djerba, ta pravljični otok Orienta zadnja leta privablja ogromno število turistov. Ko sem tako brala in slišala vse naj naj o tem afriškem koščku ozemlja, sem se odločila da zberem še nekaj informacij o hotelskih nastanitvah, ponudbah agencij, primernem terminu in tja zvabim svojo družino, da se na lastne oči prepričamo ali je res vse tako pravljično ali so to zgolj olepšane govorice nekaterih, ki so tam preživeli nekaj dni. Tisto »pravljično« brez dvoma drži, vendar seveda zgolj na omejenem področju – to je tistem, na katerem stojijo ograjeni (in zastraženi) hotelski ambienti. Zunaj je seveda vse drugače. Ljudje živijo v preprostih domovih, tako imenovanih »menzel«, okolica je breztravnata, peščena in pusta, kar za tamkajšne sredozemsko podnebje in pretežno sušno obdobje ni nič čudnega. Ljudje trgujejo na ulicah z vsem mogočim, pretežno z izdelki, ki so rezultat pridnih rok, najde pa se tudi kaj iz uvoza. Vsekakor so njihovi tipični izdelki preproge, vezenine na tekstilu, poslikana keramika, rezbarski izdelki, lončene posode ipd. Osebno me je na Djerbi očarala arhitektura hotelov in tudi njihovih domov. Kupolasti nadstreški, oboki in belina zidov daje zares topel in še bolj komforten občutek. Prav tako me je prevzela slikovitost ponedeljkovega trgovanja v Houmt Souk-u.

Nekaj osnovnih podatkov o Djerbi:

Djerba je največji otok severne Afrike in predstavlja enega od otokov 1300 km dolge tunizijske obale. Je pretežno ravninska (najvišja točka meri komaj 55m nad morjem).

  • Velikost: 520 km2 (29 x 28 km)
  • Največje mesto na otoku je Houmt Souk (17.000 preb.), ki je hkrati največje trgovsko in prometno središče. Drugo največje mesto je Midoun (7.000 preb.)
  • Prebivalstvo Tunizije in s tem Djerbe je zelo homogen narod, vendar se v njih pretaka več vrst krvi: berberska, rimska, vandalska, arabska, španska, turška in afriška. Ljudje so zelo prijazni, gostoljubni in radodarni ter družabni. Med pomembnejše vrednote uvrščajo poroke (ki jih menda praznujejo več dni), družine in otroke. Na Djerbi živi okoli 120.000 prebivalcev
  • Vera: 90% tunizijskega prebivalstva je muslimanske vere, ostalo so krščanske in židovske manjšine. Muslimanski vernik ima 5 dolžnosti, ki jih mora spoštovati in upoštevati: o Bog je Alah in Mohamed je njegov prerok o 5 x na dan molitev (predpisan riutal) o 9.mesec luninega koledarja je post (saum) – v tem času so podnevi prepovedani hrana, pijača in kajenje o darovanje : revežem se vsako leto pokloni najmanj 2% svojih prihrankov in drugih vrednosti o vsaj 1x v življenju romanje v sveto mesto Meko
  • Hrana in pijača: očitno je, da so mojstri kulinarike (po mojem vsak turist prinese domov kakšen kilogramček več J). Vendar pijača (sokovi) so preveč umetnega okusa in presladki.

Nastanitev:

Hotel Vincci Djerba Resort ****, www.vinccitunisia.com

V hotelu, kjer smo bivali je bil pravi raj in tistih nekaj dni smo se počutili res kot gospoda iz 1001 noči. Ko smo ob odhodu izpolnjevali anketni list o zadovoljstvu nad nastanitvijo in hotelskimi storitvami nismo našli nič večjega, nad čimer bi se bilo vredno pritoževati. Nekaj pomanjkljivosti, ki niso imele precejšne teže za naše (ne)zadovoljstvo: slabo splakovanje WC-a v hotelski sobi, pretirana prijaznost osebja in ogovarjanje na vsakem koraku, vsiljivost trgovcev, oddaljenost plaže (brezplačna vožnja z vlakcem). Izbira hotela je bila vsekakor odlična. Hotel z 4 zvezdicami (na Hrvaškem bi ga tretirali za 5*) nam je nudil več kot odlično udobje in dobro počutje. Storitve, ki smo jih bil deležni: polni penzion, otroci v mini club-u ALL INCL (kar pomeni 1 dopoldanski in 1 popoldanski prigrizek, ter stalno na voljo sok in voda). Dobili smo družinsko sobo (2 sobi s povezanimi vrati), ki jo sicer nismo pričakovali ampak zgolj 2 posteljno sobo s pomožnim ležiščem in otroško posteljico. Prijetno presenečenje, vendar bolj srečno naključje ali pomota, bi rekla, kot usluga. Prednosti: * 1 velik bazen za odrasle in večji bazen za otroke s toboganom * okusna hrana (samopostrežni sistem) in brezplačna pijača (zajtrk – sokovi, kosilo in večerja – 1 liter vode na vsaki mizi, Sprite, Fanta, CocaCola. Vino, Pivo, sokovi – na »pipco«) * udobne sobe in kopalnica s kadjo in fenom * brezplačni ležalniki in senčniki ob bazenu in na plažu (pomembno, da na plažo prideš dovolj zgodaj, sicer so lahko zasedeni) * dovolj animacije za otroke, ki so imeli v miniclubu (neglede na izbrani in plačani penzion storitev ALL INCL.) Slabosti (ne bistvene za nas): * Malo predaleč do plaže – peš in čakanje na vlakec (bi rekla da več kot 500 m, kar je omenjeno v prospektu agencije), sicer pa kopanje na plaži niti ni bilo kaj prida zaradi trave v morju in nadležne mivke * slabo splakovanje vode v WC-u (v sobi !!) Hotel je vsekakor primeren za družine z otroci ter seveda tudi vse ostale, ki se lahko udeležijo izletov (sicer prenapornih za otroke, mlajše od 6 let), kot na primer Tataouine – Chenini (z džipi skozi rimski nasip, do slanega jezera, do mesta Tataouine in berberske vasi Chenini).

Ogled krokodilje farme

21.decembra 2002 je bila na otoku Djerba otvoritev novega krokodiljega parka. Kulturno-turistični kompleks so poimenovali "Djerba Explore". 6000m2 parka je posvečeno 400 krokodilom (Crocodylus niloticus), ki merijo od 1,5 do 2,5 m in so bili na Djerbo pripeljani iz Madagaskarja. V parku so uredili prijetne in varne sprehajalne poti, tako da si obiskovalci na nekaterih točkah ogledajo krokodile zelo od blizu. Posebej je treba omeniti stekleno pročelje (stavno), ki so jo zgradili posebej za krokodile, da jim v mrzlih zimskih nočeh lahko nudijo posebej ogrevan prostor. V parku so ob sprehaljnih poteh na večih mestih nameščeni plakati z večjezičnimi opisi in informacijami na temo krokodilov, o njihovem življenju v naravnem okolju in življenju v parku. Park je hkrati tudi odlična priložnost za izobraževanje in študije. Študenti tunizijske univerze pripravljajo razne statistične raziskave o rejenju krokodilov zadnjih nekaj let ter druge podobne raziskave.

Spodaj nekaj slik, žal slabše kvalitete, saj smo aparat bili primorani kupiti na mestu samem, ker se nam je naš pokvaril....

img: 
image/jpeg icondjerba1.jpg
image/jpeg icondjerba3.jpg
image/jpeg icondjerba4.jpg
image/jpeg icondjerba5.jpg
image/jpeg icondjerba6.jpg
image/jpeg icondjerba2.jpg

Odkrivanje celinske Tunizije in (ponovni) obisk otoka Djerba, 27.10. - 3.11.2010

Jesenske počitnice smo si zaželeli preživeti nekje na toplem. Ker smo primerno lokacijo iskali "v zadnji minutki" in po sprejemljivi ceni, nam je nekako ostala na izbiro Djerba, kamor smo se odpravili v organizaciji turistične agencije Oasis Tours. Potovalna agencija OASIS TURS d.o.o., katere lastniki so prva in hkrati največja hotelska veriga v Tuniziji »El Mouradi«, je del grupacije SUNSHINE HOLIDAYS, ki v svojih potovalnih agencijah nudi usluge po vseh večjih mestih Evrope (Beograd - Sunline, Budimpešta – Taurus, London – Just Sunshine, Zagreb – Sunčani odmor).

V programu smo torej imeli 3-dnevni safari po celinski Tuniziji, kar se je na koncu izkazalo za zares odlično odločitev. Videli in slišali smo v 3 dneh ogromno in brez tega niti ne vem kaj bi cel teden počeli na otoku Djerba. Pravijo pa (in to smo slišali na mestu samem od popotnikov v drugem busu), da je 2-dnevni safari z ogledom vseh ključnih znamenitosti, bistveno bolj naporen in intenziven.  In vsekakor prekratek, da bi primerno dolgo lahko užival pri vsaki zanimivosti (vožnja z džipi po puščavskih sipinah, jahanje kamel ob sončnem zahodu, ogled enega od redkih beberskih domovanj, vožnja preko posušenih jezer oaze Duz in Tozeur, postanek na lokacijah snemanja Angleški pacient in Vojna zvezd, …). 

In kako smo torej začeli ?
Po prihodu letala na Djerbo v pozno popoldanskih urah oz. smo se ob cca 21:00 nastanili v hotelu El Mouradi Djerba Menzel 4*, ki predstavlja enega od hotelov v verigi El Mouradi. Takoj zjutraj pa akcija - bujenje ob 6:30 in odhod avtobusa izpred hotela v smeri proti celinski Tuniziji, ki smo jo raziskovali od četrtka do sobote.

Več v nadaljevanju.

Rimski nasip (vez otoka Djerbe s celino)

Rimski nasip (pri kraju El Kantara), ki povezuje celinski del Tunizije z otokom, je dolg kar 7 km. Preko tega nasipa je na otok tudi speljan vodovod, saj otok Djerba nima dovolj lastnih voda, zato se otočani oskrbujejo z njo preko dveh vrst vodovodnih cevi: po eni se na otok pretaka deževnica, ki jo imajo načeloma za pitje in oskrbo gospodinjstev, po drugi cevi pa teče sanitarna voda. Seveda pitje vode iz pip (vsaj za turiste) ni primerno.

img: 
image/jpeg iconIMG_7403.jpg
image/jpeg iconIMG_7404.jpg
image/jpeg iconIMGP0028.jpg

Medenine (ogled nomadskih kašč)

Po prihodu na celinski del smo se za kratek čas ustavili v kraju Medenine, glavnem mestu istoimenske regije Tunizije, pod katero spada tudi otok Djerba. V tem kraju morajo prebivalci Djerbe urejati vse uradne zadeve, pa čeprav imajo na otoku svoje občine in urade. V kraju Medenine smo si ogledali nomadske kašče in tržnice, ki so jih uporabljali nekoč trgovci, ko se se selili iz kraja v kraj z namenom trgovanja svojih izdelkov in pridelkov. Povzpeli smo se na vrh teh kašč, kar je bilo še posebno zabavno za otroke, ki so imeli odlično priložnost za poskakovanje po vijugastem nadstrešku.

img: 
image/jpeg iconIMG_7456.jpg
image/jpeg iconIMG_7410.jpg
image/jpeg iconIMG_7414.jpg
image/jpeg iconIMG_7420.jpg
image/jpeg iconIMG_7422.jpg
image/jpeg iconIMG_7432.jpg
image/jpeg iconIMG_7440.jpg
image/jpeg iconIMGP0038_2.jpg

Matmata (ogled berberskih domovanj - trogloditov)

Iz Medenine nas je pot vodila v smeri proti gorovju Dahar, kjer vrhovi dosežejo nadmorsko višino med 600 in 700m. Gorovju Dahar pravijo tudi "mesečeva pokrajina", saj po obliki spominja na površino lune. Tu so značilne tudi terasasto oblikovane kmetije z različnimi nasadi sadja, ki si v sosledju sledijo po točno določenem vrstnem redu, saj je pomembno katere vrste nasadov morajo imeti dovolj sence oz. drugih pogojev za uspešno rast.

Priložnost za zanimive foto-posnetke pokrajine se nam je ponudila ob postanku na griču Matmata, ki velja za največjo trogloditsko naselbino (bivališča, skopana do 10m globoko v obliko rovov). Hribovita pokrajina je znana tudi po pridelavi najboljšega kuskusa. Do vrha griča vodijo lepo urejene stopnice, zanimive pa so tudi iz kamna oblikovane črke, ki smo jih naskočili, kot da bi bile edina največja atrakcija na tem mestu. Sledil je postanek za ogled Berberskih domovanj oz. t.i. trogloditov, ki je eden redkih še ohranjenih tovrstnih domovanj na Djerbi in verjetno tudi v sami Tuniziji. Domačinka nam je na mestu samem pokazala peko kruha, katerega testo je vstavila v kamnito luknjo na tleh, moški pa je na drugi strani prijazno ponujal mlado kamelo, da so jo imeli otroci možnost nahraniti z mlekom, starši pa ob tem vneto pritiskati na fotoaparate. Seveda brez napitnine (vsaj 1 TND) ni šlo. Povsod je slikanje domačinov prej nezaželeno, skupaj z živaljo pa sploh pričakujejo napitnino. Fotografiranje uniformiranih oseb je strogo prepovedano. Po ogledu trogloditov smo imeli po programu rezervirano kosilo v podzemnem hotelu, kjer smo na mize dobili že vnaprej naročeno hrano (špageti po tunizijsko, nekakšne omlete polnjenje z jajčno-zelenjavnim nadevom, solata, piščanec, slaščice). Možnost tudi za prvo okušanje tunizijskega piva "Celtia".

img: 
image/jpeg iconIMG_7466.jpg
image/jpeg iconIMG_7468.jpg
image/jpeg iconprimerek terasastih nasadov
image/jpeg iconIMG_7477.jpg
image/jpeg iconhranjenje male kamelce - seveda v zameno za ustrezno napitnino
image/jpeg iconIMG_7505.jpg
image/jpeg iconIMGP0068.jpg
image/jpeg iconpeka hlebca kruha (dobrodošlica za nas) v kamniti luknji, vdelani v tla
image/jpeg iconIMG_7521.jpg
image/jpeg iconberbersko domovanje
image/jpeg icontakole so zgrajeni rovi - hodniki v domovanje, ki je prijetno hladno
image/jpeg iconeden od spalnih prostorov, ki nam je bil dovoljen za ogled
image/jpeg iconpodzemni hotel, kjer so nam postregli s kosilom
image/jpeg iconteknilo je tudi naši Kaji
image/jpeg iconle kdo rabi avtomobil v tej državi, saj se tudi takole lepo pride na cilj
image/jpeg iconIMG_8035.jpg
image/jpeg iconIMGP0057_2.jpg
image/jpeg iconIMGP0079.jpg
image/jpeg iconIMG_8028.jpg
image/jpeg iconNa busu - otroci so bili zelo pridni, sploh če so se tudi malce naspali

Oaza Douz (nastanitev v hotelu El Mouradi Douz, jahanje kamel, shopping na lokalni tržnici in večerni animacijski folklorni program)

Sledilo je nadaljevanje poti proti oazi Douz, kjer smo se nastanili v hotelu El Mouradi Douz, pozno popoldan pa smo se odpravili na jahanje kamel (cca 40 min), kar je bilo ob sončnem zahodu prav očarljivo in v posebno veselje vsem, predvsem pa seveda otrokom. Kaja je bila presrečna, ko si je na poti nazaj priborila možnost, da ima čisto svojo kamelo, ki jo je nosila na svoji grbi.

Naslednji dan smo se odpravili na "souk" - na tržnico v kraju Douz, kjer smo imeli 1 uro prosto za shopping, vodička pa je naredila "biznis" tudi lokalnemu trgovcu z dateljni, saj mu je pripeljala cel avtobus. V povprečju je vsak (družina ali par) vzel po 2 škatli dateljnov (cena 5 TND/škatlo). No, kasneje (v Chebiki) sem taiste škatle z dateljni videla po ceni 2 TND. Kosilo in popoldan vožnja v smeri proti Kebili (30 km od Douz-a). Ob poti opazimo nasade dateljnevih palm, vodička pa nam pojasni kako negujejo datelnje, ki začnejo zoreti. Pobiranje dateljnov je povsem ročno. Delavci (mladi moški) morajo na vsako palmo v tekočem letu splezati 4-krat: ko je potrebno obrezovanje in veje primerno upogniti, za čas neugodnih vremenskih razmer, ko je treba dateljne zaščitii s posebnimi vrečami (ki spodaj še vedno dopuščajo zračnost) in ko jih je na koncu treba tudi obrati.

V Douzu smo se odpravili tudi na večerni folklorni večer, katerega program so nam uprizorili v cca 15 min oddaljenem ambientu, ki je ob soju luči, lokalnih trobentačev, konjedercev ob vratih in ostalega kiča deloval kot v pravljici.

img: 
image/jpeg iconIMG_7589.jpg
image/jpeg iconIMG_7602.jpg
image/jpeg iconIMG_7607.jpg
image/jpeg iconIMG_7619.jpg
image/jpeg iconIMG_7620.jpg
image/jpeg iconIMG_7623.jpg
image/jpeg iconIMG_7627.jpg
image/jpeg iconIMG_7644.jpg
image/jpeg iconsoncni-zahod.jpg
image/jpeg iconIMGP0088.jpg
image/jpeg iconIMGP0127.jpg
image/jpeg iconHotel El Mouradi Douz
image/jpeg iconIMG_7663.jpg
image/jpeg iconIMG_7667.jpg
image/jpeg iconIMGP0118.jpg
image/jpeg iconIMGP0123.jpg

Vožnja preko Chott El Jerid - največjega slanega posušenega jezera v severni Afriki

Imeli smo zanimivo vožnjo preko največjega posušenega jezera v severni Afriki - Chott El Jerid, ki je nastalo pred nekaj milijoni let zaradi tektonskih premikov zemlje. V času deževja, se na površju le zadrži nekaj vode, sicer pa je jezero povsem izsušeno, na kar nas opominjajo tudi veliki beli madeži na površju - ostanki soli. Preko jezera je speljana po nasipu regionalna cesta Tozeur-Kebili.

Na enem od postankov ob poti smo imeli priložnost občudovati tudi zanimive skulpture, narejene iz prsti in soli - verjetno predvsem zato, da pritegnejo dodatno pozornost turistov (v bližini ob cesti je bil seveda tudi en lokalni barček s ponudbo pijač).

img: 
image/jpeg iconIMG_7740.jpg
image/jpeg iconIMG_7741.jpg
image/jpeg iconIMG_7742.jpg
image/jpeg iconIMG_7682.jpg
image/jpeg iconIMG_7702.jpg
image/jpeg iconIMG_7714.jpg
image/jpeg iconIMG_7717.jpg
image/jpeg iconIMG_7718.jpg
image/jpeg iconIMG_7725.jpg
image/jpeg iconIMG_7727.jpg
image/jpeg iconIMG_7728.jpg
image/jpeg iconIMG_7736.jpg
image/jpeg iconTudi tole se prodaja - samo kupite in dajte dinarje :-)
image/jpeg iconIMGP0132.jpg
image/jpeg iconIMGP0136.jpg

Nastanitev v Tozeur (vožnja s kočijo, obisk ZOO-ja ter nora, 216 km dolga, pustolovščina z džipi po peščenih sipinah do Chebike / blizu Alžirske meje in Tamerze)

Naš naslednji postanek je bil v kraju Tozeur, kjer smo se nastanili v hotelu El Mouradi Tozeur. Nekateri so se odločili za popoldansko vožnjo s kočijo in obisk bližnjega živalskega vrta (na ogled znamenita puščavska lisica, prikaz plezanja po palmi...), drugi pa za počitek v hotelu.

Noč smo izkoristili za primerno dolg spanec, saj smo se morali v jutro zbuditi že ob 6:30. Ob 7:30 so nas pred hotelom že čakali džipi. Sledila je nora pustolovšina z džipi po peščenih sipinah.

Odpravili smo se v pravo puščavo (pesek, sonce) v smeri proti Chebiki. Chebika je le “korak” od Alžirske meje in ena od čudovitih puščavskih oaz na obrobju gorovja Atlas. V sebi skriva prave bisere narave, v katero pa so seveda posegle tudi človeške roke zavoljo turizma samega (urejena pešpot, infrastruktura z barom, sanitarijami, trgovino…).

Na sprehod po urejeni poti goratega predela smo se odpravili z lokalnim vodičem, ki se je celo potrudil govoriti slovensko. Sprehod je bil zanimiv, če ne zaradi same narave, pa tudi zaradi tega, da so tu snemali film Angleški pacient (The English Patient). Z džipi smo se ustavili tudi na lokaciji snemanja Vojna zvezd. Zanimivo prizorišče, ki spominja res na neko “nezemeljsko” destinacijo.

Nadaljevali smo proti Tamerzi. To je idilična gorska vasica sredi puščavske oaze. O njej več povedo slike. Vsekakor je vsa pot z džipi vredna, da si človek ogleda tudi ta košček zemlje. En dober opis pa sem našla tudi tule.  

Od Tamerze smo krenili nazaj (mimo posušenega jezera Chatt El Gharsa) in bili deležni prvega adrenalina oz. razburljive “off-road” vožnje z džipi po peščenih sipinah. Kaj to pomeni ? To pomeni, da smo se z vozilom s polnim gasom povzpeli na peščeno sipino dokaj strmega naklona, potem pa se spustili navzdol. Občutek sem imela, da bomo z nosom vozila zapičili v puščavski pesek in obstali kot tistih 10 cadillac-ov, ki jih je iz neznanega razloga nek bogat rančar iz Texasa dal zasaditi v zemljo s prednjim delom naprej blizu mesta Amarillo (več - tukaj).

img: 
image/jpeg iconHotel El Mouradi Tozeur
image/jpeg iconin hotel v miniaturni verziji
image/jpeg iconIMG_7756.jpg
image/jpeg iconIMG_7786.jpg
image/jpeg iconIMG_7813.jpg
image/jpeg iconNaša Nastja, seveda, nikakršen strah pred še tako gnusnimi živalmi
image/jpeg iconena od plesnih točk na folklornem večeru
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconIMG_7928.jpg
image/jpeg iconIMG_7930.jpg
image/jpeg iconmimo posušenega jezera Chatt El Gharsa
image/jpeg iconBarve narave - od modre do peščene
image/jpeg iconpostanek med vožnjo z džipi
image/jpeg iconprizorišče snamenja Vojne zvezd
image/jpeg iconIMGP0193.jpg
image/jpeg iconIMG_8001.jpg
image/jpeg iconChebika - ozek prehod (SAMO ZA VITKE - bravo Marko !! :-)
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconChebika
image/jpeg iconIMGP0157.jpg
image/jpeg iconIMGP0179.jpg
image/jpeg iconIMGP0182.jpg
image/jpeg iconIMGP0184.jpg
image/jpeg iconPuščavske rože - ne povsem naravne, ker so prebarvane
image/jpeg iconNapis :-)

Povratek na otok Djerbo (Kebili-Gabez in s trajektom na otok)

Puščavsko pustolovščino smo zaključili torej po več kot 200 prevoženih kilometrih po puščavski oazi, ki smo jih nadaljevali v smeri proti kraju Kebili in Gabes. Gabes je menda znan po najboljših granatnih jabolkih (smo jih tudi okušali po hotelih) in pridelavi kane (barvila). Na poti proti obali oz. pristanišču, od koder smo se s trajektom vrnili v poznih večernih urah na otrok Djerbo, nam je vodička zaupala še nekaj zanimivosti.

Še najbolj mi je ostala v spominu pripoved o tem, kako tunizijci rešujejo krivdo v primeru prometnih nesreč. Vkolikor pride do prometne nesreče, potem je za nesrečo vedno krivo močnejše vozilo (npr. avto), četudi je nesrečo povzročilo šibkejše vozilo (npr. motorist). Kazen je odvzem vozniškega dovoljenja za nekaj mesecev, lahko tudi zapor in/ali kritje vseh stroškov, ki so pri tem nastali na strani “nekrivca”. Morda je pa tudi to eden od razlogov, da se kaj dosti z avtomobili ne vozijo, saj je bencin drag, javni prevoz pa je zelo ugoden.

Ali pa tale: menda velja pravilo, da doma glavno besedo nosi najstarejša ženska, četudi ni zaposlena. Moški ji morajo prislužen denar izročiti v obsegu, kolikor ga potrebuje za gospodinjstvo. Tole sicer kar težko verjamem, pa vendar….morda velja to v bolj primitivnih in manj razvitih predelih države. Ne vem, no.

Drugo polovico našega počitnikovanja (nedelja 31.10. do srede 03.11.) smo torej preživeli na izhodiščni lokaciji, v hotelu El Mouradi Djerba Menzel, kjer smo se nastanili ob našem prihodu prvi dan. Tri dni smo se prepuščali soncu, ki je bilo čez dan kar prijetno toplo z vmesno oblačnostjo, nekateri pa so se kopali v bazenu (meni osebno premrzla voda). Večeri so bili pa kar hladni (sama nisem zdržala v kratkih rokavih).

V lastni režiji smo se odpravili s taksijem (10 TND) v cca 15km oddaljen Houmt Souk, kjer sem se na dan množičnega trgovanja (ponedeljek) uspešno preiskusila v barantanju in kupila nekaj stvari, drugi so šli na ogled krokodilje farme, ki smo jo sami obiskali že pred 5 leti (junij 2005), tretji pa so šli na obisk v sosednji Midoun.

BISLAAMA DJERBA – do naslednjič !

V nadaljevanju - foto utrinki iz Djerbe (Hotel El Mouradi Djerba Menzel).

img: 
image/jpeg iconIMG_8050.jpg
image/jpeg iconIMG_8059.jpg
image/jpeg iconBazenov in morja na pretek, vendar meni osebno premrzlo (bazenska voda) in žal v tem času umazano morje (trava)
image/jpeg iconIMG_8139.jpg
image/jpeg iconIMGP0001_2.jpg
image/jpeg iconEna od N-ih muc, ki se klatijo okoli hotela.
image/jpeg iconOb obisku v Houmt Souk-u (trgovanje z blagom tako in drugače)
image/jpeg iconjedinica hotela
image/jpeg iconobala nekaj metrov stran od hotela (poleti je verjetno precej živahno)
image/jpeg iconIMG_8081.jpg
image/jpeg iconIMG_8083.jpg
image/jpeg iconIMG_8085.jpg
image/jpeg iconIMG_8087.jpg
image/jpeg icondateljnova palma s polnimi dateljnimi
image/jpeg icon(tale bolj za okras, sicer pa stotine in stotine v Tuniziji)
image/jpeg iconnakup dateljnov (5 TND/škatlo)
image/jpeg iconIMG_8104.jpg
image/jpeg iconIMG_8107.jpg
image/jpeg iconIMG_8111.jpg
image/jpeg iconIMG_8117.jpg
image/jpeg iconribič z "moderno" ribiško opremo :-)
image/jpeg iconIMG_8130.jpg
image/jpeg iconIMG_8140.jpg
image/jpeg iconIMG_8162.jpg
image/jpeg icondruščina otrok, ki se je spoznala na tem prijetnem počitnikovanju
image/jpeg iconodhod
image/jpeg iconBislaama Djerba !!!

Safari po Tanzaniji in razvajanje na rajskem Zanzibarju, 14.-30 avgust 2018

 

UVODNA BESEDA

Pred branjem vabim k ogledu videa (3min 57 sek). Vkolikor pride do težav pri ogledu videa na tej strani, kliknite - tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=FONlxAhoypc&feature=youtu.be

 

Afrika za nas ni povsem nova destinacija, saj smo jo pred leti delno že "okusili" z obiskom Tunizije in Djerbe. Če je šlo takrat za obisk tipičnega hotelskega resorta z vsem udobjem, kot je "primeren" za evropskega turista, potem je "safari trip" po Tanzaniji vsekakor nekaj edinstvenega in terja nekaj kompromisov (vrste namestitev, čistoča, občasni izpadi elektrike in redukcija vode,...) .

Vsekakor pa gre za doživetje s tistim pravim utripom divjine, spoznavanje avtentičnega afriškega okolja, raznolikosti pokrajin, ljudi, njihove kulture, zgodovine, tradicije, navad in preprostega bivalnega okolja, v katerem živijo.

Tokrat smo potovali skupaj s prijatelji, ki se jim na tem mestu zahvaljujem za prijetno družbo, dobro voljo, podporo in vse zabavne trenutke na poti. 

Zapiski spodaj in fotografije naj nas vedno spominjajo na to nepozabno potovanje, vsem ostalim,ki spremljate moj blog pa upam, da je dovolj informativen, slikoven in uporaben, če se odločite za potovanje, kot smo ga doživeli sami.

 

KOMU POTOVANJE ODSVETUJEM?

Potovanje odsvetujem tistim: 

  • ki ne marajo vožnje po slabih mestnih in izvenmestnih cestah in poteh safarija (slabost, poskakovanje na sedežih), 
  • ki so obsedeni s čistočo in jih moti umazanija na vsakem koraku (prah), 
  • ki težko sprejmejo neodzivnost in počasnost lokalnih uslug,  
  • ki še nikoli niso ali niso ljubitelji kampiranja (spanje v šotorih, sanitarije svojstvenega minimuma)  
  • ki imajo prevelika pričakovanja nad kvaliteto hotelske namestitve (nedelujoč tuš, neudobne vzmetnice, hrup s ceste, jutranje bujenje z molitvijo muslimanov, zajtrki brez nam ljubih jedi, ...) ,
  • ki niso pripravljeni na vremenske spremembe (sonce, veter, mraz) 
  • oziroma vsem, ki želijo imeti vse tekoče organizirano, urejeno in po njihovih pričakovanjih. 

Z razlogom so nas naučili prvih lokalnih besed: "Hakuna matata! - No problem!... in "Pola, pola! ' - Počasi, počasi!.  Če lokalne posebnosti sprejmeš s potrebno mero tolerance, je v splošnem potovanje po Tanzaniji nadvse zanimivo, edinstveno in nepozabno.

Sami vedno potujemo v lastni režiji, tokrat moram priznati, da je bilo več kot potrebno, da se odločimo za organizirano potovanje za zaključeno skupino 8-potnikov. Vendarle je bilo vpletenih kar nekaj ljudi, ki jih je bilo potrebno usmerjati in nadzirati (šoferji iz letališča v hotel in obratno, usposobljen voznik, kuhar in postavljači šotorov na safari-ju, lokalni angleško govoreči vodič v mestu Arusha in Stone Town). Vmes je prišlo še do spremembe notranjega leta. za nas so poskrbeli v slovenski agenciji Ravbar Potovanja, v Tanzaniji pa lokalna agencija Pure Afro Travel, ki jo vodi Slovenka Vesna, živeča in poročena v Tanzaniji.

V nadaljevanju potopis po dnevih z izbranimi fotografijami in video posnetki (skupaj smo naredilicca 3.800 fotografij in posnetkov; 2x fotoaparat /Nikon in Olympus + dron posnetki). 

PROGRAM potovanja

Čas potovanja:
16 dni (14. - 30. avgust 2018)

Ekipa:
8 oseb (7 odraslih + 1 otrok / 14let)

Ciljne destinacije:

  • Tanzanija (6 dni: srečanje s plemeni, Arusha, safari po treh nacionalnih parkih Manyara, Ngorongoro, Serengeti), 
  • Zanzibar (6 dni: voden ogled po mestu Stone Town, nastanitev na Kendwa Beach+ 2 izleta), 
  • Dubai (2 dni: Dubai Museum, Dubai Mall, Burj Khalifa, La Perle)


Združena republika Tanzanija je za nas prva destinacija, ki smo jo obiskali na južni polobli. Nastala je z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964. Sosednje mejne države: Kenija, Uganda, Ruanda, Burundain, DR Kongo, Zambija, Malavi in Moza

bik.

 

 

   

 

  

Letaski prevoz + 2 notranja leta s poletom na Zanzibar:

  • smer SLO-TANZANIJA: Zg-Dubai (Emirates) + Dubai - Kilimanjaro (Fly Dubai) 
  • smer TANZANIJA-SLO: Zanzibar - Dubai-Zagreb
  • NOTRANJI LET 2x:
    1. Air Tanzania, 80 sedežev, Mwanza - Dar El Salam; 1h 38min, 890 km. 
  • 2. Auric Sir, pilot + 12 potnikov,Dar El Salam-Zanzibar; 20 min, 88 km 

Program potovanja:

  • 2 dni: srečanje in druženje s plemeni Masai in Haadzabe (bušmani)
  • 4 dni: Safari trip po nacionalnih parkih Manyara, Ngorongoro in Serengeti
  • 6-7 dni: otok Zanzibar 
  • 1-2 dni: Dubai (opis na ločeni strani)

Turistična agencija:

  • RAVBAR POTOVANJA / Agencija Manager d.o.o. (Slovenija; www.ravbar.org) - prijava na potovanje s predstavitvenim srečanjem na domu, 
  • PURE AFRO TRAVELS (Tanzanija; www.pure-afro.com)- turistična agencija s sedežem v Arushi za vse potrebne lokalne koordinacije in potrebno podporo

Priprave pred odhodom ....

Dobra priprava na pot je ključna. Za odpravo v Tanzanijo in Zanzbiar smo od agencije dobili veliko uporabnih, pisnih navodil in usmeritev ter še osebno srečanje na domu. Poleg osnovne prtljage (oblačila, obutev, nega) morda na tem mestu nekaj ključnih poudarkov.

PRTLJAGA:

  • v času našega potovanja nismo ravno doživeli "vroče" Afrike, kot si jo večinoma predstavljamo, zato so bili dolgi rokavi in hlače več kot dobrodošli;
  • pametno je smiselno razporediti prtljago glede na tip potovanja (kaj imeti ves čas pri sebi, kaj v potovalkah za safari s kampiranjem,  hoteli, plaže....), nujne stvari (denar, dokumenti, zdravila, baterija, vlažilni robčki, razkužilo...) pa ves čas pri sebi v manjšem nahrbtniku;
  • stran z modernimi kovčki na kolescih (razen če vam jo ni škoda); praktične so mehke potovalne torbe, ki jih lokalci super znajo "natlačiti" v prtljažnik jeep-a, pa malo pometati po prašnih tleh :-)
  • primerna (obvezna) obutev za safari je nizek pohodniški čevelj in dolge pohodniške hlače (vsaj dvoje), ki smo jih sčasoma zamenjali kar za kavbojke,  saj je večkrat zapihal tudi hladen veter), 
  • praktičen je daljnogled (za občudovanje živali na safariju);
  • naglavne svetilke, baterije so skoraj obvezne za čas kampiranja na safari-ju in za čas spanja v kolibah pri plemenu Masaji
  • smučarsko spodnje perilo, pulover iz velurja za spanje na robu kraterja Ngorogoro, ki leži na višini nad 2000 metrov   (ponoči 10-15 st.C)
  • ni odveč tudi vzeti s sabo dodatne prevleke za blazino (pri Masajih prah v kolibah), ki jih potem lahko praktično uporabiš za ločitev umazanega od čistega perila v potovalki.

ZDRAVJE:

Za pripravo popotniške lekarne je potrebno / priporočeno cepljenje za hepatitis A+B (posvet pri NIJZ) in jemanje antimalarikov (na NIJZ predpisali Malaron). Pa seveda praktično je pred potovanjem obiskati osebno zdravnico, ki lahko na recept napiše kar nekaj zdravil. V naši popotniški lekarni je svoje mesto našlo (zdravila na recept označeno z **):

  • Lekadol 500mg** in /aliAspirin, 
  • Rutacid (klasika)
  • Hanzaplast obliži, alkoholni robčki
  • Jungle Formula Maximum (eden močnejših repelentov proti komarjem in drugimi žuželkam)
  • Nolpaza (za zdravljenje želodca, črevesnih težav)**
  • Claritine ** (za lajšanje simptomov alergije)
  • Nalgesin** (proti bolečinom v sklepih, mišicah)
  • Hidrasec** ali Linex (driska -  praktično kar 2 škatlici)
  • Tobrex** mazilo in kapljice (za bakterijske okužbe oči)
  • Ofenosept (za razkuževanje)
  • Reglan** (za preprečavanje slabosti, bruhanja)
  • Ovixan krema** (proti vnetju, kožni srbečicam)

DENAR :

Plačevali smo v Tanzanijskih šilingih (predvsem za napitnine, nakup spominkov in v bolj odročnih mestih), sicer sprejemajo ameriške dolarje (dolarski bankovci morajo biti mlajši od 2004) in bančne kartice (Visa, MasterCard).

Za šop tanzanijskih šilingov rabiš kar pošteno denarnico :-)


JEZIK in SPORAZUMEVANJE Z DOMAČINI:

Ni bilo težav pri sporazumevanju, vodniki in šoferji so itak bili angleško govoreči. Tudi nemalo prodajalcev v lokalnih trgovinah kar dobro znajo angleščino - sploh ko se je treba spogajati pri nakupu spominkov in drugih izdelkov domače obrti.

   

Hrana in pijača (Tanzanija in Zanzibar)

Skrb za ustekleničeno vodo na vsakem koraku je splošno znana. Pametno se je izogibati pijačam, ki se ponujajo odprte ali "točeno" (sokovi pri zajtrku). Sicer pa smo bili s hrano kar zadovoljni. Pri Masajih je bila postrežba nad pričakovanjem, na Safariju (lunch-box) pa je bila hrana bolj enolična, na kar smo bili opozorjeni že prej, zato smo si v Arushi v bližnjem supermarketu nakupili nekaj za na pot (suho sadje, oreške, kekse, vaflje, pločevinke s pijačo...).

V hotelih je hrana sprejemljivo okusna, pozornost le na pikantnih jedeh, ki ni nujno označena na jedilnih listih niti ne opozorijo sami (potrebno povprašati).

img: 
image/jpeg iconIMAG1280.jpg
image/jpeg iconIMAG1283.jpg
image/jpeg iconIMAG1315.jpg
image/jpeg iconIMAG1354.jpg
image/jpeg iconIMAG1367.jpg
image/jpeg iconIMAG1368.jpg
image/jpeg iconIMAG1370.jpg
image/jpeg iconIMAG1371.jpg
image/jpeg iconIMAG1372.jpg
image/jpeg iconIMAG1393.jpg
image/jpeg iconIMAG1460.jpg
image/jpeg iconIMAG1462.jpg
image/jpeg iconIMAG1463.jpg
image/jpeg iconIMAG1471.jpg

14.8.- 16.8. Polet iz Zagreba in eden prvih vrhuncev potovanja; druženje z Masaji in mesto Arusha

 

Torek, 14.8.:

Iz zagrebškega letališča smo ob 15:45 poleteli (tokrat prvič z letalsko družbo Emirates) proti Dubai -ju. Let Zagreb -Dubai, z vso potrebno asistenco prijaznih stevardes in več kot potrebnim udobjem, je minil prijetno. Glede na še en let, ki je bil pred nami, se je takole vredno potruditi, da malo zadremaš, ampak meni to nikoli ne uspe. Zato se seveda priklopim na zaslon, kot mnogi ostali. In "zaslonska ponudba" filmov, glasbe in iger je več kot dobra. Tako si lahko prebereš opise turističnih znamenitosti Dubai-ja, napovednik dogodkov, ponudbo duty free shoppinga, ali pa kloniš povabilu, da na letalu koristiš Wi-Fi (20 MB od free data), satelitski telefon (5 usd/min), pošiljanje email-ov in SMS ali po telefonu poklepetaš s sopotnikom, ki sedi nekaj vrst naprej. Ob 22:37 (37 st.) dočakamo pristanek v Dubai -ju, ob 02:50 pa že letimo naprej na krilih Fly Dubai do tanzanijskega letališča Kilimanjaro.

Sreda, 15.8.:

Po pristanku v Kilimanjaro (7:22) se naša afriška avantura prične, potem ko nas na letališču pričaka dogovorjeni vodnik. Ta nas, iz tanzanijskega letališča Kilimanjaro ob 8:50 odpelje prvim dogodivščinam naproti.

Pripelje nas v masajsko vas Olpopongi, ki se nahaja v pokrajini Tinga Tinga in je poimenovana po rastlini, ki jo sekajo in uporabljajo za gradnjo svojih kolib.

Masaji nas presenetijo s prikupno dobrodošlico na način, da zapojejo in odplešejo (bolje rečeno - odskakljajo) svoj ples, s katerim nam izrazijo svoje gostoljubje. Predstavnik plemena nam v razumljivi angleščini poda kratko predstavitev vasi, potem pa nas razdelijo v 4 kolibe za 2 osebi.

 

Kolibe, ki jih gradijo ženske, so presenetljivo stabilne, znotraj zelo temačne z ozkimi špranjicani, po površini okrogle in krite s slamo. Ponoči naj bi špranje zaprli s kakšno krpo ali oblačilom, da se prepreči vdor prahu, ki ga dviga veter. Ležišče je bilo dokaj udobno. Spali smo na kupu skrbno zloženega vejevja, prekritega s tanjšo žimnico in spalno vrečo.

Vasica je v bistvu zasnovana in opremljena za turiste. Prav tako so zgradili sanitarije s tušem in wc školjko. Seveda je treba pričakovati, da lahko v vsakem trenutku nekaj časa ne bo vode. Naša odgovornost je, da jo koristimo zmerno in po pameti, zato se ne odločim za umivanje glave.

Pred kosilom, ki nam ga pripravijo v vasici, se sami odpravimo na krajši sprehod okoli vasice. Z dronom, ki je še posebej navdušil moške, ženske pa so se skoraj razbežale, ugotovimo da gre za 10 kolib. 

Po že tako okusnem kosilu (riž z govedino, dušena zelenjava, bela polenta, zavitki podobni tortiljam, zelnata solata), se pošteno najemo še BBQ večerje ob tabornem ognju (piščančja in goveja nabodala, krompir, zelnata in kumarična solata, hrustljava pizza iz posebej tankega testa, nadevane iz svežega paradižnika, česen, začimb in še neke vrste zelenjave). In spet Masajsko petje s plesom...res so se lepo potrudili za nas.

Četrtek, 16.8.:

Zjutraj nam Masaji postrežejo s okusnim zajtrkom, kot smo ga vajeni sami (žemljice, maslo, marmelada, palačinke, vmešava jajca, kava). Po zajtrku se odpravimo na 1,5h urni (varni) trekking z masajskim vodičem, ki nas popelje na krožno pot, po kateri stopajo tudi ostale živali, saj nam pokaže stopinje zebre, slona in žirafe. Nekako smo sproščeni in z občutkom varnosti, čeprav med potjo opazimo stopinje in iztrebke slona, zebre in žirafe. Masajski vodič Freddy (ime nosi za turiste :-), nam celo pot ponudi zanimive informacije o uporabnosti rastlin, zgodovini, politiki, sedanjem življenju masajev.

Po prihodu nazaj nas Freddy popelje na obisk 99-letne masajske babice, ki je rodila 13 otrok. Skupaj s svojo vnukinjo nam ponudi pitje čaja, ki je mešanica ingverja, sladkorja in malo mleka. Poklepetamo o vlogi ženske, družine, pravilih masajske skupnosti.... Ob 13h nam postrežejo s kosilom.... Spet okusno.

Ob 14:30 smo že v smeri za mesto Arusha. Tu nas spet prevzame prijazni možak, da nam razkaže mesto Arusha. Ogledamo si muzej draguljev / dragih kamnov THE TANZANITE EXPERIENCE in doživimo utrip mestne tržnice, kjer čudežno delujeta besedi "alpana sante" (ne, hvala). Mesto samo je sicer siromašno, skromno....in presenečena sem bila, ko nam je vodič pokazal na stolpnico, na vrhu katere in sredi vse te preproste mestne infrastrukture kraljuje hiša, ki si jo je dal zgraditi lastnik prej omenjenega muzeja Tanzanita.

Sledi nastanitev v hotelu, kjer pa nas tokrat razočarajo z večerjo. Po enournem čakanju prejmemo prepečenega piščanca in mrzel pomfri.

img: 
image/jpeg iconDSC_0007.jpg
image/jpeg icon27EDEAE0C4E107A8475F38D70BD1F3E5.jpg
image/jpeg iconDSC_0314.jpg
image/jpeg iconDSC_0001 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0322.jpg
image/jpeg iconDSC_0324.jpg
image/jpeg iconDSC_0334.jpg
image/jpeg iconDSC_0349.jpg
image/jpeg iconDSC_0421.jpg
image/jpeg iconDSC_0498.jpg
image/jpeg iconDSC_0527.jpg
image/jpeg iconDSC_0548.jpg
image/jpeg iconDSC_0584 (1).jpg
image/jpeg iconP8150019.jpg
image/jpeg iconP8150022.jpg
image/jpeg iconP8150023.jpg
image/jpeg iconP8150036.jpg
image/jpeg iconP8150038.jpg
image/jpeg iconP8150050.jpg
image/jpeg iconP8150054.jpg
image/jpeg iconP8150055.jpg
image/jpeg iconP8150057.jpg
image/jpeg iconDSC_0548.jpg
image/jpeg iconArusha
image/jpeg iconDSC_0352 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0354 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0390 (1).jpg
image/jpeg iconP8160168.jpg
image/jpeg iconP8160173.jpg
image/jpeg iconP8160157.jpg
image/jpeg iconP8160165.jpg

17.8.: Začetek Safari-ja z obiskom kačje farme in nacionalnega parka Manyara

Po zajtrku v Arushi nas pričaka Vesna, Slovenka živeča  v Tanzaniji, ki z možem tanzanijcem vodita turistično agencijo Pure Africa Travels. Prejmemo nekaj navodil za Safari in dodatni letalski transfer na Zanzibar.
Po zajtrku se vkrcamo v Safari jeep s šoferjem Adamom. Jeep z 8 sedeži ima dva 80-litrska rezervoarja za bencin in deluje res robustno in trpežno vozilo. Torej ni skrbi za odpravo v divjino.

Na poti prvi prizori plantaž in nabiralcev kave. Vozimo v smeri Makuyuni po presenetljivo dobri cesti (menda novejši). Levo in desno pokrajina plemena "Masai", kjer tudi domuje masajski šef. Ta ima kar 50 žena in cca 150 otrok. Predstavlja neke vrsto oblast,  vlado masajev,  ni mi pa čisto jasno s kakšnim režimom. Če masajski šef umre,  vso njegovo bogastvo (krave ipd),  prejme prvo rojeni sin. Za sinove poskrbijo tako,  da jim prvo in drugo ženo kupijo s kravami,  potem si mora bogastvo ohranjati in večati sam. 

Sledi  postanek na kačji farmi Meserani Snake Park, kjer nam kar pošteno zasolijo ceno (20 usd/osebo), čemur se trije upremo in ostanemo zunaj. 

Ob 11:20 nadaljujemo pot, se ustavimo za malico, potem pa v nacionalni park Manyara. Ta preseneti s podobo zelene divjine, mogočnih dreves in akacij,  na katerih naj bi uzrli po vejah plezajoče leve,  po katerih je park znan.

Žal jih ne opazimo, zato pa nam prikupno pozirajo opice, med katerimi so posebej zanimive t. i. "blue balls of velvet monkeys" (opice z modrimi jajčki).

Opazimo pa tudi zebre,  gnuje,  bivole,  impale, žirafo, flamingote, podvodne konje, na koncu se nam iz daljave končno ponudi pogled še na slona. Na srečanje "veličastnih pet" pa  upamo v nadaljevanju safarija.
Danes tudi prvo spanje v šotorih po 2 osebi,  kjer nam je ponoči še  varno iti na wc.
img: 
image/jpeg icon_DSC_0122.jpg
image/jpeg icon_Manyara-Infotabla.jpg
image/jpeg iconDSC_0025.jpg
image/jpeg iconDSC_0033.jpg
image/jpeg iconDSC_0038.jpg
image/jpeg iconDSC_0057.jpg
image/jpeg iconDSC_0095.jpg
image/jpeg iconDSC_0314 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0352 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0354 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0390 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0395 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0443.jpg
image/jpeg iconDSC_0535.jpg
image/jpeg iconDSC_0748.jpg
image/jpeg iconDSC_0774.jpg
image/jpeg iconManyara-kampiranja.jpg
image/jpeg iconP8170229.jpg
image/jpeg iconP8190402.jpg
image/jpeg iconP8190407.jpg
image/jpeg iconP8200432.jpg
image/jpeg iconP8200436.jpg
image/jpeg iconDSC_0981.jpg

18.8.- Obisk plemena Haadzabe in vožnja skozi izjemen ekosistem Ngorongoro

Na sobotno jutro se moramo zbuditi ob 5:30, po zajtrku pa se odpravimo v smeri proti največjemu tanzanijskemu alkalnemu jezeru Eyasi, k plemenu HAADZABE (bušmani-grmičarji). Vozimo na višini 1.600m in je kar prijetno hladno (verjetno cca 15 st. C). Med potjo opazimo nasade kave, ječmena in čebule - slednji največji nasadi v Tanzaniji. 

Vozimo po  cesti, ki nekaj časa še ponuja pogled na poseljene vasi, sčasoma še na kakšne masajske pastirje, dokler se ne znajdemo na osameli pokrajini, v divjini. In prav tu se nahaja vas "bušmanov", kjer živijo v skupini po 6-7 družin. Vodič nas pred srečanjem z njimi seznani z nekaj značilnostmi in navadami plemena.

Pleme Haadzabe so 100% nomadi in tako že več generacij živijo slog lovcev na divje živali in nabiralcev plodov, ki jih ponuja narava. Ocenjujejo, da jih je danes manj kot  2.000, kot taki pa predstavljajo zadnje afriško pleme, zveste svoji plemenski zgodovini. Moška vloga je lov na živali, pri čemer so zelo spretni s svojimi loki in sulicami, ki jih izdelajo sami (kot tudi strupe).  Presune me slišano, da ulovljeno žival deloma pojejo tudi surovo (predvsem organe), ostale dele vržejo na ogenj, ki ga zanetijo seveda brez vžigalic. Ženske nabirajo sadje in jagodičevje. Pri tem včasih zaužijejo tudi strupene plodove in kot mi pojasni naš vodič, precej žensk tudi splavi. Ker je lov edini način preživetja, so tudi edino pleme, ki jim je dovoliti loviti, sicer je pregon in ubijanje živali strogo prepovedano.

Soočanje z njimi je bilo zame osebno res edinstveno doživetje. Kot povratek v evolucijsko obdobje homo-sapiensa, bi lahko rekla. Ko sem jih prvič uzrla, me je spreletel srh in poseben občutek strahu. Umazani, v strganih oblačilih, nekateri tudi s kožo odrtih živali, delujejo divje, zastrašujoče, s pogledom pravih divjih lovcev. Nekaj zverinskega je v njih, pravo nasprotje od prijaznih, preprostih, nasmejanih masajev. 

Trije od bušmanov nas v spremstvu vodiča vzamejo s sabo na 1.5 urni lov po prašni grmičasti pokrajini, kjer se spretno izogibamo trnastim grmom in drugemu bodičastemu rastlinju.  Prvi koraki so bili morda malce negotovi, saj si nisem predstavljala, kako bi odreagirala na srečanje s kakšno živaljo. Vrnemo se brez ulova, čemur sem zelo hvaležna :-) 

Ponudi se nam še ogled njihovih preprostih kolib narejenih iz trpežnih delov rastlinja, kot je "slonova trava (elephant grass). Ženske izdelujejo nakit, moški manjše pripomočke (lesene pipe, kuhalnice...), ki jih tudi kupimo, da podpremo njihovo plemensko skupnost. Z denarjem si kupijo nože za izdelovanje puščic, obutev.... Zato smo jim turisti verjetno pomemben vir prihodkov. Ob slovesu nam še zaplešejo svoj ples, nato se odpravimo naprej. 

Ob poti se ustavimo pri lokalnem trgovcu z barvitimi oljnimi poslikavami na platno. S prijateljico izbereva 5 platen in sami postaviva ceno max 100 usd, potem ko nam ob prihodu možak postavi ceno od 55 za manjše do 95 usd za večje slike. Pogajanje je trajalo nekaj minut, ko sva se že skoraj poslovili pa nama je ceno 295 usd vendarle znižal na 100 usd. 

Ob 13:15 vstopimo v Ngorongoro Conservation Area, domovanje "veličastnih pet", ki so svoje ime dobili predvsem zaradi tega, ker jih je težko uloviti in ker so ene najbolj nevarnih živali. Vozimo na višini 2.150m po prašni, razdrapani cesti. Vožnja v našem jeep-u, na udobnih in mehko oblazinjenih sedežih ni prav nič naporna. Pri odprti strehi in stoje na sedežih, se nam divjina odlično ponudi v naše fotoobjektive.

Čudovit razgled se nam ponudi na Ngorongoro viewpoint , kjer se v vseh svoji lepoti ponudi krater.  Vozimo mimo masajskih vasi in večkrat opazimo črede krav, ki se pasejo skupaj z zebrami.

Spustimo se na nivo kraterja, kjer se srečamo s sloni, gnuji, zebrami, antilope, gazele .. Ngorongoro krater je bil pred 3 mio let aktiven vulkan, danes pa dom stotinam živali vseh vrst. Čudovit prizor.

Šofer omeni igralca John Wayne-a in film Hatari, ki so ga leta 1962 snemali ravno na tem mestu.

Na višini 2.311 m na ta dan prespimo v šotorih, kjer so nam odsvetovali nočne izhode. Zebe me (cca 15st). Moja pozabljena jakna pri Masajih bi mi prav prišla. Sara mi prijazno posodi 1 grelno vrečko. Zakon :-) !!!

img: 
image/jpeg icon_Big5.jpg
image/jpeg icon_IMG_7349.jpg
image/jpeg iconDSC_0487 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0493 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0510 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0593 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0621 (1).jpg
image/jpeg iconIMG_7057.jpg
image/jpeg iconOI000203.jpg
image/jpeg iconP8180305.jpg
image/jpeg iconP8180320.jpg
image/jpeg iconP8180322.jpg
image/jpeg iconP8180324.jpg
image/jpeg iconP8180336.jpg
image/jpeg iconP8180338.jpg
image/jpeg iconP8180340.jpg
image/jpeg iconP8180344.jpg
image/jpeg iconP8180348.jpg
image/jpeg iconP8180358.jpg
image/jpeg iconP8180365.jpg
image/jpeg iconIMG_7153.jpg
image/jpeg iconIMG_7307.jpg

19.8.-20.8.: Razsežnosti nacionalnega parka Serengeti, menjava gume in nove živalske vrste na naši poti

Nedelja, 19.8.:

Spet rana ura - zlata ura :-) Zbudimo se ob 5:50 v megleno mrzlo jutro. Po zajtrku potrebujemo menjavo gume na našem jeep-u, nato se odpravimo proti Serengeti nacionalnemu parku, ki pomeni "neskončna planota".

Vozimo po še bolj prašni cesti kot dan poprej, med potjo pa se nam večkrat ponudi prizor na masaje, ki pasejo živino. Ko ustavimo, takoj pritečejo k vozilu in prosijo za denar in hrano . Šofer ne dovoli, da jim karkoli dajemo, ker jim bi to prišlo v navado. Opazimo tudi masajske dečke v črnih ogrinjalah in belo poslikanimi obrazi, kar je značilna oprava obrezanih dečkov. Fotografirati jih ne smemo.

Vožnja po parku Serengeti je v sprva malce dolgočasna , močno prašna in manj zanimiva ....vse dokler ne uzremo enega od "5-ih veličastnih" - to je leva, ki lenobno poležava v družbi levinj. Pozno popoldan dosežemo nekako sredino Serengeti NP, ki je res obsežen. Skupaj z Ngorongoro parkom s svojo skupno površino presegata površino Slovenije. Šofer nas pripelje v kamp, kjer nam spremljevalna ekipa že postavlja šotore (4 šotori za 2 osebe), kuhar pa nas tokrat razveseli z okusno "pumpkin" juho, špageti bolognese, solato in sadjem. Šofer Adam se nam tudi tokrat pridruži pri večerji in ta večer na iPad -u celo uredi glasbo trenutno najbolj slavnega tanzanijskega izvajalca -  Diamond Platnumz Ft Rayvanny - Iyena.

 

Ponedeljek, 20.8.:

Nadaljujemo z raziskovanjem Serengeti NP in hkrati počasi zaključujemo 4-dnevni safari trip. Je zanimiv, vendar v meni počasi že tli želja, da preidemo v drugi del potovanja (notranji let na Zanzibar). Delno morda zaradi dolgih in poskočnih poti obširno savane, delno pa zaradi prahu, ki se nam zajeda v vse pore telesa in potovalk. Da, vsi smo malce utrjeni in željni poštenega tuša :-)

img: 
image/jpeg iconDSC_0022 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0032 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0064.jpg
image/jpeg iconDSC_0073 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0981.jpg
image/jpeg iconIMG_7434.jpg
image/jpeg iconIMG_7437.jpg
image/jpeg iconIMG_7455.jpg
image/jpeg iconIMG_7578.jpg
image/jpeg iconIMG_7598.jpg
image/jpeg iconIMG_7603.jpg
image/jpeg iconIMG_7618.jpg
image/jpeg iconIMG_7634.jpg
image/jpeg iconIMG_7661.jpg
image/jpeg iconIMG_7763.jpg
image/jpeg iconIMG_7775.jpg
image/jpeg iconIMG_7811.jpg
image/jpeg iconIMG_20180819_130014.jpg
image/jpeg iconP8200438.jpg

21.8.- Slovo od Tanzanije in polet na Zanzibar, otok začimb in rajskih plaž

 

Potem, ko smo si z 4-dnevnim safari-jem in prepojeni z rdeče opečnatim saharskim peskom, ogledali ekosistem treh velikih tanzanijskih parkov, je sedaj pred nami še otok Zanzibar, znan po lepih plažah in začimbah in kot tak prava "honeymoon destinacija".

Do otoka koristimo dva notranja leta:

  • Prvi let (Air Tanzania, 80 sedežev): Mwanza - Dar El Salam vzlet ob točno 14h, pristanek ob 15:38, 1h 38min, 890 km. 
  •  Drugi let (Auric Sir, pilot + 12 potnikov / slika spodaj): Dar El Salam-Zanzibar, vzlet ob 16:45, pristanek ob 17:05, 20 min, 88 km

Na obeh transferjih nismo sami, saj nas tako v Mwanzi kot v Dar El Salam-u pričaka pristojna oseba, ki jo je očitno za nas določila ga. Vesna (Pure Africa Travels). Na letališču Dar El Salam prejmem pozabljeno jakno, ki so mi jo odpremili iz masajske vasice Olpopongi do letališča na Zanzibarju. Presenečena ugotovim, da se v prsnem žepu jakne še vedno nahaja 15.000 tanzanijskih šilingov, za katere me je Vesna poprej obvestila, da jih verjetno lahko odmislim. Po njenih navodilih pa vseeno plačam 75.000 TZS (30 usd) za prevoz jakne. Če bi za ta strošek vedela prej, bi naročila, da jakno pustijo pri Masajih in bi bilo od vsega skupaj še največ koristi.

Sledi nastanitev v Abuso Inn hotelu, ki si ga bom zapomnila predvsem po najbolj trdih posteljah, kar sem jih dosedaj preizkusila v svojem življenju in tušu, s katerim stuširaš vse prej kaj drugega, kot sebe :-)

22.8. - Ogled rojstnega kraja pevca Freddie Mercury (Stone Town) in nastanitev na obali Kendwa

S transferjem na Zanzibar imamo sedaj pravzaprav dopustovanje "v lastni režiji ", preko agencije pa nam pripada še zadnji vodeni ogled po mestu Stone Town, ki stoji na polotoku trikotne oblike. Mesto predstavlja ključno turistično znamenitost otoka, ki mu daje pečat mešanica različnih kultur, ki so jih na otok prinesli arabci, indijci, portugalci, britanci, sultani, trgovci s sužnji in verjetno še mnogo drugih, ki so na otoku videli tržni potencial.

Pred hotelom, ki nam ga je na tem zadnjem delu našega potovanja uredila agencija, nas pričaka lokalni vodič, ki nas popelje po ulicah Stone Town-a, ki potrebuje še kar precej razvojnih posegov.  Kot osrednje mesto Zanzibar-ja, ki ga "prodajajo" nam - turistom, bi bil potreben korenite obnove mestne infrastrukture (električna napeljava, ureditev mestne tržnice, prenova fasad mestnih in kulturno -zgodovinskih stavb, morda kak dodatni muzej posvečen zgodovini mesta, kulturi, obrti in umetnosti, ....).

Ogled mesta začenjamo s sprehodom do Forodani Gardens. Ta ponuja zanimiv prizor, podoben naši odprti kuhinji, kjer se mešajo različni vonji in okusi lokalnih, tradicionalnih jedi. Za preizkušanje jedi "s ceste" se ne odločimo, saj večina nas, ki potujemo skupaj, preferira odločitev za večerjo v eni od lokalnih restavracij. Delno nas (vsaj mene) tudi malce odvrne pogled na to, kako imajo prodajalci naloženo meso na razmajanih in zamazanih mizah, ki so jih obrisali z že mnogokrat uporabljeno krpo, da ne pomislim na higiensko skrb rok.

Med sprehodom po mestu nam vodič pokaže nekaj tipičnih lesenih vrat, vgrajenih v izbrane hiše. Vsaka vrata po svoji obliki in motivu nosijo svoj pomen oz. sporočilo, ki prihaja iz izbrane kulture (indijske, afriške arabske, evropske).

Ustavimo se še ob rojstni hiši Freddie Mercury-ja, pevca skupine Queen. 

Vredna obiska je tudi razstava afriškega suženjstva "East African Slave Exhibit" iz obdobja 1800-1909, kjer je na voljo predvsem veliko panojev v sliki in besedi o začetkih afriškega suženjstva, krutosti trgovcev s sužnji, trpljenju slednjih in o prelomnici, ko se je to mračno obdobje "črnega človeka" vendarle zaključilo.

Sledi postanek na stari mestni utrdbi, nato pa z vodičem in šoferjem nadaljujemo pot s ciljem obiska vrta začimb, po katerem slovi Zanzibar. Med potjo se ustavimo v eni od lokalnih hiš, kjer s spoštljivostjo do muslimanske kulture, bosi vstopimo v večji prostor z živo zelenimi stenami in tlemi, prekritimi z barvitimi preprogami. Skupaj z vodičem se posedemo po tleh, kjer nam postrežejo z rižem in nekakšno zelenjavno omako.

Po jedi izkoristim priložnost za nakup nekaj začimb in stik s prikupnimi otroci, ki posedajo z žensko v senci velikega drevesa. Prevzame me prijeten občutek, ko jih vidim, da jih je en sam nasmeh in nagajivost. Odprtih ust opazujejo dron, ki ga Marko zažene in dvigne v zrak, mene pa "napadejo" s prikupnimi objemi.

Nadaljujemo pot do vrta začimb (spice farm), kjer nas očarajo vonji, okusi in podobe nekaterih plodov, katerih sem že pozabila imena. Smo pa z veseljem okušali sadež "rambutan" in se razveselili zapestnic, ki nam jih je iz listov bananovca spletel lokalni fant. Brez napitnin seveda tudi tule ne gre.

Ob 15:30 nas šofer in vodič pripeljeta do kraja Kendwa, kjer se namestimo v Sun Set Bungalows. Cesta do resorta z bungalovi je prava katastrofa, po njej smo vozili skoraj s hitrostjo pešca ali kolesarja, saj ima polno lukenj, je neravna in ...joj, nimam besed. Bungalovi so sicer primerno opremljeni z dobro obalno restavracijo, niso pa kak presežek, ki bi šel "z roko v roki" s prefinjeno obalo, ki je prava zmagovalka v primerjavi z obalo sosednjega resorta.

img: 
image/jpeg icon39914707_2258863910791928_8837940795538407424_n.jpg
image/jpeg icon39927902_2258865284125124_3043076271580905472_n.jpg
image/jpeg icondeklici StoneTown.jpg
image/jpeg iconDSC_0184.jpg
image/jpeg iconDSC_0224 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0273 (2).jpg
image/jpeg iconDSC_0321 (1).jpg
image/jpeg iconDSC_0336 (2).jpg
image/jpeg iconIMG_7913.jpg
image/jpeg iconIMG_7928.jpg
image/jpeg iconIMG_8013.jpg
image/jpeg iconIMG_20180822_095716.jpg
image/jpeg iconmuzej suznjev.jpg
image/jpeg iconP8220493.jpg
image/jpeg iconSadež.jpg
image/jpeg iconP8230586.jpg

23.8.-24.8.: Do otoka Mnemba - izlet z ladjico in dan za "snorkeling"

Četrtek,  23.8.:

Tretji dan na Zanzibarju ugotovimo,  da postaja poležavanje na plaži že malce "naporno" Cool. Na plaži smo ves čas nekako izpostavljeni prodajalcem sadja,  bižuterije,  oblačil...,  vendar začuda niso tako vsiljivi, kot drugod. Glede na stalno prisotnost uniformiranih varnostnikov na plaži,  imajo verjetno svoj teritorij,  kje se lahko gibljejo in ne motijo turistov. Ogovarjajo le,  če greš mimo njih,  ne pristopajo pa k ležalnikom.  Nam pa pozornost pritegnejo ponudniki izletov z ladjico (snorkling+kosilo). Po stiku s tremi ponudniki na plaži, ugotovimo da se cene precej razlikujejo med seboj. Od 25 usd na osebo vse do 50 usd in več. Odločimo se za najcenejšega, ki mu za skupino 7-ih nas ponudimo in plačamo 150 usd. 


Petek,  24.8.:

Ob 8:30 zjutraj se zberemo na plaži in vkrcamo na staro tradicionalno "brkačo", ki nas je sprejela (po mojem štetju)  cca 35 turistov.  Med potjo se izkrcamo na obali Nungwi, da si vsak izbere potapljaško masko in plavutke (vključeno v ceni),  nato pa odplujemo do otoka Mnemba.

Ta se nahaja na SV strani Zanzibar-ja  in je v privatni lasti (omemba Bill Gates -a,  vendar nisem prepričana da je 100%), zato dobimo jasna navodila, da ne plavamo do obale. Zaplavamo v kristalno čisti vodi z odtenki modre in zelene, da si ogledamo podvodni ekosistem. 

Zvečer sprehod ob obali Kendwa,  kjer v cca 200m oddaljenem sosednjem resort-u AMAAN KENDWA, po naključju najdemo dober Wi-Fi. V kraju naše namestitve je Wifi zelo slab. Za vsak priklop (6ur) moraš v restavraciji vzeti listek, ki te včasih poveže , včasih ne, ali pa imaš izpade povezave. Dan z rahlim dežjem je več kot prikladen,  da se malce priklopimo na internet, kjer že iščemo informacije za nadaljnji plan poti (Dubai).

img: 
image/jpeg iconDSC_0366 (2).jpg
image/jpeg iconDSC_0385 (2).jpg
image/jpeg iconIMG_0726.jpg
image/jpeg iconIMG_8173.jpg
image/jpeg iconP8230571.jpg
image/jpeg iconP8230576.jpg
image/jpeg iconP8240626.jpg
image/jpeg iconP8240851.jpg
image/jpeg iconP8240838.jpg
image/jpeg iconIMG_0722.jpg
image/jpeg iconIMG_0735.jpg
image/jpeg iconP8240654.jpg
image/jpeg iconP8240699.jpg
image/jpeg iconP8240808.jpg
image/jpeg iconP8240811.jpg
image/jpeg iconP8240816.jpg
image/jpeg iconP8230595.jpg

Sobota, 25.8.-27.8.: Zanzibarski dnevi na "off", osvežitev z dežjem, obisk Mnarani Natural Aquarium in priprava za "Dubai in 1 day"

Do zaključka naših zanzibarski dnevov se kratkočasimo s poležavanjem na plaži, večernimi družabnimi igrami, okušanju kokteljov.... skočimo pa na ogled zadnje in tudi edine bližnje znamenitosti, do naravnega rezervata z želvami t.i. Mnarani Natural Aquarium (www.mnarani.com).

Tu svojo misijo opravlja skupnost prostovoljnih posameznikov, ki si prizadevajo reševati želve na način, da nadzirajo njihova jajca, izvaljene želvice zasežejo še predno se namenijo v morje. V rezervatu jim uredijo primerno okolje, jih zdravijo, ko se dovolj stare (2-3 leta) pa jih spustijo na svobodo, v morje.

28.8. sledi let na Dubai, ki mu namenimo 2 nočitvi oz. 1 celodnevni dan. Več na ločeni strani - TUKAJ.

img: 
image/jpeg iconP8260901 (2).jpg
image/jpeg iconP8260906 (2).jpg
image/jpeg iconP8260908 (2).jpg
image/jpeg iconP8260922 (2).jpg
image/jpeg iconIMG_0792 (2).jpg
image/jpeg iconIMG_20180827_085253.jpg
image/jpeg iconIMG_20180827_085313 (2).jpg
image/jpeg iconKaja-mivka.jpg
image/jpeg iconOI000180 (2).jpg
image/jpeg iconOI000211 (2).jpg
image/jpeg iconOI000222 (2).jpg
image/jpeg iconP8230604.jpg
image/jpeg iconP8230608.jpg
image/jpeg iconP8230610.jpg
image/jpeg iconP8230612.jpg
image/jpeg iconP8230615 (2).jpg
image/jpeg iconP8240896 (2).jpg

Egipt za čas jesenskih počitnic (Sharm El Sheikh in okolica); 27.10.-2.11.2019

Jesenski čas nam je (bil) letos že tako naklonjen z lepimi sončnimi dnevi in zakaj si ga ne bi podaljšali še za nekaj pravih sončnih dni s plavanjem v morju. Poletna Norveška nam je širokosrčno ponudila najboljše vremenske razmere in obilo možnosti za aktivno odkrivanje osupljivih lepot norveške narave. Pa vendar prija tudi malce lenarjenja pod toplim soncem, plavanje v morju in se prepustiti vodenim ogledom na izbranih izletih.

Odločitev za Egipt je prišla kot sklep po hitrem pregledu turističnih ponudb ob ključnem pogoju, da se na izhodiščno letališče tokrat ne vozimo v sosednje države. Ponudba Kompas Holidays (hotel + letalo) je bila sprejemljiva:

  • Termin: 27.10. - 2.11.2019
  • Izbran hotel: Sharm Resort Hotel (ki se s ponudbo in prostorskimi kapacitetami povezuje s hotelom Sharm Plaza)
  • Letalski prevoznik: Fly Egypt (Ljubljana - Sharm el Sheik)
  • Viza za vstop v Egipt: naj bi bila obvezna, vendar mi jo na letališču nismo plačali (za Sharm el Sheik neobvezna), se pa potrebuje v kolikor se odločite za izlete na daljše destinacije iz Sharm el Sheik oz. če potujete v Kairo ali Luxor. Priporočam, da se o tem predhodno posvetujete v agenciji. 
  • SLO predstavnik na lokaciji hotela: DA, v okviru turistične agencije ETI potovanja d.o.o. (https://www.etipotovanja.si/)
  • Koristne informacije: https://www.etipotovanja.si/pocitnice-v-egiptu/koristne-informacije/
  • DODATNI IZLETI & DOŽIVETJA: Izleti se gibljejo po sprejemljivi ceni, najdražji pa so seveda tisti z letalom v Kairo, Petra, Jeruzalem. Po sestanku s slovensko predstavnico smo se odločili za 3 vodene izlete (lokalni vodiči !!) in dva izhoda iz hotela v lastni režiji, ko smo šli obiskat večerni Soho in Naama Bay.

    Več v nadaljevanju.

O IZBRANEM HOTELU ( Sharm Resort Hotel)

Po ponudbi M-Holidays smo izbrali hotel Sharm Resort hotel iz verige Red Sea Hotels (www.redseahotels.com), ki se z razpoložljivimi kapacitetami (plaža, restavracija, animacija, ponudba hotelskih trgivinic) povezuje s hotelom Sharm Plaza. Kljub 5* (po naših kriterijih za 3-4*) lahko rečem, da je to povsem običajni hotelski kompleks, ki ti nudi več kot zadovoljivo ponudbo. Ponudba hrane (all incl.) je v redu, ni pa kakšnih hudih presežkov in tudi ponudba dneva je bolj ali manj podobna naslednjemu dnevu. Zahtevni gurmani bi verjetno zapisali svojo kritiko, meni osebno je zadostovalo, da je bilo na voljo dovolj pisane (sveže ali skuhane) zelenjave, stročnic, jedi iz žara... pogrešala sem le sveže sadje, zato sem bila tista, ki sem posegala po sadnih dekoracijah na preveč sladkih tortah in pecivu. Obljubljeni Wifi sicer ni deloval, zato je praktična rešitev, da že na letališču opraviš nakup SIM kartice (Orange SIM kartica s prenosom podatkov za 16 GB je omogočala odlično delujoč Wifi).

Hotelska ponudba se seveda kaj hitro razširi preko zaposlenih, ki ti na plaži in v okolici ponujajo snorkling izlete, večerne zabave z izbranim večernim menujem proti doplačilu (1x smo izbrali libanonsko večerjo za le 5€ na osebo), masaže in ... celo usluge Dr.Fish (terapija telesa z ribicami, ki ti menda zgrickajo vso odvečno kožo in si spiljeno prerojen). No 3.dan sva klonila ponudbi paketa 2x2 masaž za 30min in od cene 25€/osebo (1.dan) prišla na ceno 15€/osebo. Ja, v Egiptu se ne sme pozabiti na čar barantanja in presrečni so, da si vzameš čas za pregovarjanje in pogajanje. Imajo tisto osnovno vrlino prodajalca, ki začne prodajati ob prvem "ne".

img: 
image/jpeg iconIMG_20191028_075815~3.jpg
image/jpeg iconIMG_20191028_102334.jpg
image/jpeg iconIMG_20191028_172318.jpg
image/jpeg iconIMG_20191028_172532.jpg
image/jpeg iconIMG_20191028_172837.jpg
image/jpeg iconIMG_20191029_124403.jpg
image/jpeg iconIMG_20191029_165112.jpg
image/jpeg iconIMG_20191029_171239.jpg
image/jpeg iconIMG_20191030_103909.jpg
image/jpeg iconIMG_20191030_112626.jpg
image/jpeg iconIMG_20191030_171607.jpg
image/jpeg iconIMG_20191030_172448.jpg
image/jpeg iconIMG_20191031_083124.jpg
image/jpeg iconIMG_20191031_190329.jpg
image/jpeg iconOI000092.jpg
image/jpeg iconOI000093.jpg
image/jpeg iconOI000094.jpg
image/jpeg iconOI000099.jpg
image/jpeg iconOI000100.jpg
image/jpeg iconOI000107.jpg

POTAPLJANJE (vodeno; 2:2)

Potem, ko naju mladenič na plaži zaplete v pogovor in nama začne ponujati še potapljaško izkušnjo, se najprej upiram. Pa ne toliko zaradi dejstva, da ti želijo spet nekaj prodati, kot bolj iz mojega (zmotnega) prepričanja, da to ni zame, da je nevarno, da ne bom znala... In me je takoj začutil.

Ponudi mi najprej poskusni potop z jeklenko v bazenu, da preiskusim dihanje z ustnikom in jeklenko na svojem hrbtu. Kar je bilo seveda povsem enostavno, ni pa bilo tistega preiskusa, ko se ti zaradi globine pojavi pritisk v ušesih.

S tem sem se soočala nekaj ur kasneje, saj sva potrdila in vplačala tisto slabo urco od priprav do prihoda iz globin. Opreme je kar nekaj, predvsem pa je zelo težka, zato so mi fantje vse skupaj nesli do plaže. Pred tem so nama podali samo še nekaj osnovnih smernic potapljanja in znakov pod vodo. Ko sem se z vso težo opreme potopila pod vodo, me je moški kar nekaj časa (morda 2 min) držal pod vodo, verjetno zato, da sem se navadila vse opreme in ujela svoj umirjen ritem dihanja z dihalko. Po navodilih sva se z M. prijela za roki, on pa je zaplaval nad nama, da naju je postopoma spuščal v globino. Roke niso smele iti po svoje, zgolj noge, saj bi se sicer hitreje zadihala in bi vplivalo na dihanje. Kaj kmalu (po 2m) sem že začutila tisti neprijeten ušesni pritisk in sem takoj pokazala znak, da bi šla gor, mojster mi pokaže znak, da naj se primem za nos in pihnem. Sprva malce nerodno, vendar mi je hitro uspelo sprostiti napetost v ušesih in sem plavala naprej, občasno pa sem le še nekajkrat nežno pihnila skozi nos in je šlo. Šli smo globlje in nekako sem se hitro sprostila, ubrala ritem dihanja in poskušala čim manj opletati z glavo, rokami ... tam spodaj smo bili cca 20-30 min in vsa moja pozornost je bila vsaj prvo tretjino časa usmerjena v lastno dihanje in bolj ali manj uspešno izenačevanje pritiska. Potem sem se sprostila in svojo pozornost usmerila tudi na lepote koral in ribe.

Moja prva potapljaška izkušnja je bila vsekakor pozitivna in jo toplo priporočam.

img: 
image/jpeg iconOI000155.jpg
image/jpeg iconIMG_9606~2.jpg
image/jpeg iconIMG_9609~2.jpg
image/jpeg iconIMG_9635~2.jpg
image/jpeg iconOI000096.jpg
image/jpeg iconOI000098.jpg
image/jpeg iconOI000139.jpg
image/jpeg iconOI000156~2.jpg
image/jpeg iconOI000157.jpg
image/jpeg iconOI000162.jpg

SOHO (v lastni režiji)

Soho je zabaviščno-nakupovalno središče, ki zares zaživi šele v večernih urah. Od našega hotela oddaljen 9km, ga je najbolj primerno doseči s taxijem. Po danem nasvetu smo se sprehodili do izhoda iz našega hotelskega resorta in se odločili za prvega voznika, še danes pa nisem povsem prepričana ali je bil pravi taksist ali ne, saj na vozilu nisem opazila oznak. Za vožnjo do Soho Square (9 km) smo plačali 200 EGP (10 €), za nazaj pa 150€, ko smo se usedli v modro bel taxi.

Za dostop na ulično promenado Soho Square je potrebno mimo kontrole, kjer ti pregledajo vsebino torbice. In potem se mirno sprehodiš po ulicah mimo pisane ponudbe trgovin, pubov, vse do osrednjega parka, kjer ob polni uri (prišli ob 20:30) vklopijo vodni show Dancing Fontaine. Lepo, vendar že videno v Dubaju, s katerim se vsekakor ne morejo jih kosati.

V okolici kaj dosti drugega kot ulične slikarje, glasbenike, prodajalce sladkih jedi in ponudnike šiš, ni videti. 2h je bilo dovolj.

img: 
image/jpeg iconIMG_20191028_213846.jpg
image/jpeg iconOI000127~2.jpg
image/jpeg iconOI000128.jpg
image/jpeg iconOI000130.jpg

CITY TOUR (voden ogled mesta Sharm el Sheik)

Naša SLO predstavnica nas je v večernih urah (ker podnevi je mesto dobesedno mrtvo) najprej popeljala do enega tipičnih bazarjev, ki samevajo ob glavni cesti prosti staremu delu Sharm el Sheik-a in odkrito priznala, da imajo z njimi dogovor (beri in razumi: provizija za dostavo turistov Smile).

Povzemam pa še nekaj informacij, ki smo jih dobili na busu  preko naše predstavnice, ki nas je popeljala po mestu Sharm el Sheik:

  • mesto Sharm el Sheik je staro 51 let, torej še razmeroma mlado in ima 350.000 prebivalcev, od tega tu živi 180 slovencev (večinoma tisti, ki so se odločili investirati v nepremičnine, ki jih oddajajo in tudi sami prihajajo na počitnice); 
  • v Egiptu je 80% muslimanov, vsega skupaj pa 104 mio prebivalcev, ki živijo na 4% ozemja (96% Egipta so puščave) 
  • tudi tu velja kruta usoda deklic in dečkov, saj do 6.meseca starosti obrežejo vse dečke, deklice pa po prvi menstruaciji (zaradi dogovorjenih porok, da denar ostane v družini). 
  • Na zaroko, ki traja 2-3 dni mora biti povabljenih najmanj 250 gostov, pri poroki (ki traja1 teden) pa je cca 500 povabljenih. 
  • zakonski stan muslimanom dovoljuje imeti 4 žene (vendar vsaki mora nuditi enako materialno blaginjo, sicer ga žena lahko toži) 
  • Naserjevo jezero predstavlja v Egiptu ključno naravno danost, saj oskrbuje deželo z elektriko in s prepotrebno vodo v času suš. Če bi se kdo odločil škodovati Egiptu, bi bilo Naserjevo jezero prva tarča. Jezero je bilo poimenovano po vladarju Naserju, ki je prišel na oblast po odstranitvi kralja (v 60-ih letih)  
  • v bližini Sharm el Sheik gradijo Sinajski muzej (drugi za egipčanskim v Egiptu), ki bo odprt konec 2019 (torej priložnost za potnike, ki še načrtujejo počitnice v Egiptu). 
  • Vse mošeje v Egiptu financira država, koptske mošeje pa državljani sami. 
  • Doma moški in ženske vedno molijo v ločenih prostorih. 
  • samo v Egiptu obstaja Koptska kristijanska vera , ki jih prepoznamo po tatujih križa na zapestju . Koptski kristijan se mora poročiti do 30.leta (če se žena ne najde, je vedno tu kakšna sestrična). Ločitve NI med koptskimi kristijani
  • povprečna starost prebivalcev v Egiptu je 71 let, 40% doživi 104 let, 
  • do 25 let morajo fantje  opraviti vojaško obveznost. Dolžina le-te je odvisna od dosežene izobrazbe. Če nima izpolnjene vojaške obveznosti in se to ugotovi, ga lahko doleti smrtna kazen.

Ogledali smo si 3 mošeje: El Salam (ki so jo zgradili samo v 30-ih dneh za predsednika Abdel-Fattah al-Sisi), Al Mustafa Mosque in Al Sahaba Mosque, ki je ena najbolj znamenitih in mogočnih.

V programu pa je sledil še obisk trgovine z začimbami in parfumi Mr. Herbs, ki se nahaja nasproti AlSahaba mošeje. Ponudba je pestra, zato se odločiva, da če že pustimon nekaj denarja v Egiptu, potem je vsekakor bolj vredno, da ga nameniva za začimbe, čaje in dva parfuma, v vrečko dodam še mentol v obliki kristalov, saj me  je presunil močan vonj iz kozarca, ki so nam ga dali vsem za povonjati. V kozarcu vroče vode je prodajalec raztopil samo za majhen delček mentolovega kristala (v velikosti polovice arašida). Ko se ta raztopi v vodi, so hlapi tako močnega vonja, da je vsakega skoraj vrglo nazaj. Zadeva je primerna za inhalacije v primeru dihalnih obolenj, vnetega grla in kašlja.

img: 
image/jpeg iconOI000113.jpg
image/jpeg iconOI000126.jpg
image/jpeg iconOI000131~2.jpg
image/jpeg iconOI000135.jpg

NAAMA BAY (v lastni režiji)

Tako kot Soho Square, smo se en večer sami zapeljali še do Naama Bay-a (cca 7 km stran od našega Sharm Resort Hotel).

Taksisti so kot vsi ostali seveda pravi lisjaki. Postavijo ti neko ceno in obljubijo, da te pridejo nazaj iskat (seveda, prav tam ob tej in tej uri bo čakal na nas, z našim vnaprejšnim plačilom). Seveda je vedno pravilo; znižuj ceno in plačaj samo v eno smer. Če smo do Soho Square (cca 9km) plačali 200 EGP (cca 10 €), smo tokrat do Naama Bay (7 km) se spogajali za 140 EGP (7€).

Naama Bay je predel Sharm el Sheika, za katerega bi pomislil, da so se na eno mesto spravili prav vsi, ki tako ali drugače ustvarjajo nočni utrip mesta (gostinski lokali, pubi, kadilnice šiš, trgovci....). Ni enega tekočega metra, kjer pred tabo ne skoči nekdo in te prepričuje, da ima najboljše spominke, obleke, šiše, plavalne pripomočke, začimbe, sadje, nakit, hrano, igrače.... Povrh vsega začinijo svojo prisotnost na glavni promenadni ulici še z močno navito glasbo iz zvočnikov in vide-i na uličih ekranih.

Pravi nočni živ-žav.

img: 
image/jpeg iconIMG_20191101_195937.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_195943.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_200024.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_200033.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_200116.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_200123.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_200129.jpg
image/jpeg iconIMG_20191101_211007.jpg

NACIONALNI PARK RAS MOHAMMED (snorkljanje)

Med vplačanimi izleti je bil tudi poldnevni izlet v nacionalni park Ras Mohammed, ki leži na repu Sinajskega polotoka, da se podamo na snorklanje. Območje parka obsega 480 kilometrov neokrnjene obale in tisto, kar smo lahko videli s čolna, je bila pravzaprav mešanica kamnitega sveta in prostranih puščavnih površin.

Pobrali so nas iz cca 3 hotelov in imeli kar lepo skupino. Teh je bilo na naše presenečenje še več, saj smo v marini opazili še veliko drugih motornih čolnov, kar dokazuje da so lokalci iz tega naredili dober biznis. Režim imajo dobro postavljen in vsak lokalni vodiči je odgovoren za svojo skupino, ki jo vodi do ladje z lastnim imenom. Po njej so nas tudi klicali, ko smo bili vsi v vodi (npr. Gazalla III).

Z nami je šla tudi lokalna vodička, ki nam je sicer v zadovoljivi angleščini pojasnila potek izleta (2 postanka, kosila in 3.postanek za še eno snorkljanje ali počitek na ladji). Vsakemu so dali, kar je potreboval (masko, plavutke, rešilni jopič in skupaj smo v vodi izgledali kot omamna vaba za kakšnega morskega psa :-). Brez heca, tudi v teh vodah bi se lahko pojavil, na njegov račun pa se je pohecal tudi naš potapljaški vodnik na ladji, ko nam je pojasneval pravila uporabe opreme, skakanja v vodo, plavanja v skupini in pokazal osnovne znake za sporazumevanje v vodi. Eden med njimi je tudi znak za "opazil sem morskega psa" (stegnjeni prsti nad glavo) in potem nam je rekel. "Then you can say goodbye to your group" :-). Smešno, res....

Izlet je bil predvsem prijetna popestritev počitnikovanja v Egiptu in priložnost za druženje, glede na videno "pod vodo" pa bi lahko rekla, da so bili koralni grebeni na plaži našega hotela podobni, če ne celo lepši - seveda tudi ob dejstvu, da smo tam plavali v nižji globini. 

So pa nam ponujali še podobni izlet, vendar na otok Tiran.

img: 
image/jpeg iconOI000165.jpg
image/jpeg iconOI000164.jpg
image/jpeg iconOI000166~2.jpg
image/jpeg iconOI000167.jpg
image/jpeg iconOI000171.jpg
image/jpeg iconOI000172~2.jpg
image/jpeg iconOI000181~2.jpg
image/jpeg iconOI000185.jpg
image/jpeg iconOI000189~3.jpg

QUAD RUNNER (vožnja po peščenih poljih s štirikolesniki - voden izlet)

Tovrstno zabavo sta si privoščila Marko in Kaja, jaz sem to idejo raje opustila, potem ko sem med informacijami o tem 2-3 urnem izletu prebrala, da ni primeren za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. No, menda je bilo zabavno. Kaja (15,5) se je tudi sama preiskusila v vožnji štirikolesnika, mlajši otroci morajo biti v spremstvu staršev oz. v dvojicah 1odrasel + 1otrok. Oblačila so primerna dolg rokav in dolge hlače, zaprta obutev, sončna očala in ovratna ruta (puščavski prah). Cena za par (najem enega štirikolesnika) je bila 35€.

img: 
image/jpeg iconOI000116.jpg
image/jpeg iconOI000120.jpg
image/jpeg iconOI000136.jpg
image/jpeg iconOI000140.jpg
image/jpeg iconOI000142.jpg
image/jpeg iconOI000145.jpg
image/jpeg iconOI000146.jpg
image/jpeg iconOI000152.jpg
image/jpeg iconOI000153.jpg

Amerika

3 tedenski potep po zahodnem delu ZDA / Kalifornija,Nevada, Arizona, Utah (julij 2015)

 

Poletje 2015 je bil malce večji "popotniški zalogaj". Fotografij, video-v in opisov se je nabralo kar nekaj.

Za prvi "priokus" (pred branjem vseh pod-strani v nadaljevanju), vabljeni na ogled 10 minutnega videa, v katerem so zajete ključne destinacije, ki smo jih obiskali. Slike  so več ali manj predstavljene tudi v opisu na straneh spodaj, v videu zgoraj pa posebej označujem sekundažo kadrov iz izbranih destinacij naše poti :

  • 00:28, Las Vegas
  • 01:35, Panoramski posnetek reke Colorado (Horseshoe Bend)
  • 02:17, Salt Lake City (olimpijski park)
  • 02:47, Squaw Valley (gondola)
  • 03:31, Sierra Newada (sneg sredi poletja)
  • 04:14, San Francisco (vožnja po “vijugastem” Lombard Street)
  • 04:30, Monterey Aquarium
  • 05:09, veliki tjulnji (morski sloni) na Piedras Blancas Elephant Seal Rookery
  • 06:02; San Diego, Seaport Village (ob zasidrani letalonosilki Midway in velikem kipu mornarja, ki se poslavlja od dekleta)
  • 07:02; Sea World (božanje skatov in delfinov)
  • 07:54; Sea World (Show s kit ubijalci in “splash time”)
  • 08:35; Moč mojih deklet, ko dvigneta avto (California Science Center, L.A.)
  • 09:11; Sprehod po “aleji slavnih” (L.A.; Walk of Fame)

 

OPIS POTOVANJA - na kratko:

  • Ekipa: 4 odrasli, 2 otroka (11in 15)

  • Polet: Benetke - NewYork in New York - Los Angeles
  • Čas potovanja: (30.06.-21.7.2015) - 21 dni
  • Tematske lokacije na naši poti: nacionalni parki, mesta, muzeji, arhitekturne in geološke zanimivosti, plaže, jezera, pohodniške ture
  • Način potovanja po ZDA: v lastni režiji (rent-a-car Dollar /Los Angeles) 
  • Število obiskanih držav: 4 (krožna pot po Kaliforniji, Nevadi, Arizoni in Utah)
  • Top obiskane lokacije (moja osebna presoja in priporočam): Grand Canyon, Horseshoe Band, Antelope Canyon, Bonneville Salt Flats, Lake Tahoe in Squaw Valley, Yosemite National Park, San Francisco, Piedras Blancas Elephant Seal Rookery, San Diego,....)
  • Dolžina prevožene poti: 4.185 milj (6.696 km oz. cca 320 km / dan); Vožnje je bilo seveda, kar nekaj, od tega najbolj monotona in enolična skozi Nevado, najbolj zanimiv pa se mi je zdel severni obalni del Kalifornije, okoli jezera Tahoe in gorati predeli Sierra Nevada
  • Stroški na poti: finančno smo potovanje optimizirali s spanjem v nizkocenovnih hotelih (Motel 6, Travelodge, drugi...),ki smo jih rezervirali preko www.hotel.com (ponujajo 1 brezplačno nočitev na 10 rezerviranih in plačanih namestitev). Finančna kalkulacija je na koncu pokazala, da smo od celotnih stroškov namenili: 46 % za prevoz (letalo 4 odrasli + 2 otroka, rent-a-car za 20 dni, GoOpti za 1 osebo Lj-Benetke-Lj), 21% za nočitve (večinoma Motel6 in drugi cenejši hoteli), 14% za hrano (nakup špecerije in prehranjevanje po lokalih - po ponudbi "fast food", ki jo Američani najbolje obvladajo :-), 8% za vstopnine (nakup letne karte za nacionalne parke 80 usd (se splača), sicer vstopnine ki se gibljejo povsem različno od 10usd / vozilo za vstop na neko področje zanimivosti do 20 in več usd po osebi), 7% za bencin (ki se po krajih in državah precej razlikuje;Kalifornija precej dražja kot Arizona, Nevada, Utah) in drugo (parking, pranje perila ipd.). Hrana predstavlja enega od "top 3 stroškov" na takšni poti (tudi sicer se obroki gibljejo od 8-15 usd/osebo), zato je smiselno "potrpeti" in jesti enostavnejše jedi, čeprav ne preveč zdrave (Subway, PizzaHut, Burger King, In-N-Out,....). Naša praksa: redni zaloga hrane in vode na poti (avto), ki ne terja hladilnika, pozno popoldan oz. proti večeru pa postanek za topli obrok v restavracijah oz. lokalih s hitro pripravo.

1. TEDEN (30.06.- 06.07.); prvi nacionalni park, skok v Nevado, kičasti Las Vegas, lepote Grand in Antelope Canyona in veličastni odkljuk reke Colorado (Horseshoe Bend)

30 June 2015: POLET in PRISTANEK v ZDA (Benetke - New York in New York - Los Angeles), prevzem avta in namestitev v hotelu Motel6, L.A.

Odhod od doma ob 4:50. Prihod na letališče Marco Polo Benetke ob 7:15., vzlet ob 11:10 via Newark (New York). Letimo čez Zurich, Pariz in London. Lep miren polet, hrana okusna (4 postrežbe). Ob 19:55 (po našem času) oz. 13:55 po lokalnem času pristanek v New Yorku, kjer opravimo "check in " za polet v Los Angeles, kamor priletimo z cca 2urno zamudo ob 21:30 po lokalnem času.

img: 
image/jpeg iconDSC_0408.JPG
image/jpeg iconDSC_0414.JPG

01 July 2015: KALIFORNIJA (Joshua Tree National Park) in VSTOP V NEVADO (Las Vegas: Freemont Street & nočitev)

Zjutraj zapuščamo Motel6 (7:30) v L.A. in krenemo proti vzhodu v smeri Palm Desert. Highway z 4 do 5 prometnimi pasovi poteka preko osamljene pokrajine, ki jo "bogati" le osamelo grmičevje, nešteto vetrnic in nekaj industrijskih con. Razočarano ugotavljamo, da gostinci in tudi trgovine odpirajo šele po 9h uri, zato lahko do prvega jutranjega obroka le opazujemo reklamne table z napisi IHOP, DelTACO, SubWay, Wendys, Burger King, Pizza Hut, Taco Bell, McDonald's... z vabljivimi ponudbami. Ja, lakota je huda stvar :-) Pa vendar, ob 10h se nam med potjo ponudi IHOP (International House of Pancakes) .

Še nakup nekaj špecerije v WinCo Foods in v smeri proti Joshua Tree National Park, kjer je med vožnjo po osrednji cesti Pinto Basin Road več urejenih postajališč, npr. Cholla Cactus Garden. Ura je 16:40 in vozimo po Barstow Freeway proti Las Vegasu.

Las Vegas je mesto kiča in verjetno za marsikoga upanje, da denar prinaša srečo. Če ga nimaš, zakaj ne bi zakockal še tisto, kar imaš? Če ga imaš, zakaj se ga ne bi nekaj "znebil" in z malo sreče povečal svoje premoženje? Tu so ljudje obsedeni z igralnimi avtomati. Mi smo se v iskanju cenovno sprejemljiva hotela pač znašli v hotelo, katerega del je tudi casino. Pa verjetno je kar precej hotelov, ki so opremljeni v duhu igralništva. Mesto na prvi vtis seveda pritegne pozornost, vendar mi osebno ni bil preveč všeč.

img: 
image/jpeg iconznamenita cesta Route 66
image/jpeg iconDSC_0424.jpg
image/jpeg iconDSC_0425.jpg
image/jpeg iconDSC_0430.jpg
image/jpeg iconDSC_0432.jpg
image/jpeg iconIMG_8579.JPG
image/jpeg iconIMG_8633.JPG

02 July 2015: PREHOD IZ NEVADE V ARIZONO: Ogled jezu Hoover Dam, mimo jezer Mohave in Mead in ogled brezmejnih lepot Grand Canyona

Kljub temu, da smo šli spat ob 23h, smo se zbudili že ob 5:50, tako da smo ob 6:30 kar krenili na pot in zapustili "bleščeči " Las Vegas, ki v jutro deluje povsem drugačno, zaspano.

Nadaljujemo pot do jezu Hoover Dam in naprej mimo jezer Lake Mohave in Lake Mead. Hoover Dam je velik hidroenergetski jez na reki Colorado. Nahaja se na meji med Arizono in Nevado.

Do Grand Canyon-a se pripeljemo iz SZ (Las Vegas) preko mest Kingman in Williams proti Flagstaff. Plačamo 80 usd / vozilo za "annual pass" v vse nacionalne parke ZDA, saj planiramo obisk še vsaj 3 parkov. Sicer bi plačali 30 usd (1-7 days). Izhodišč za ogled kanjona je kar nekaj, v bistvu pa je tako, da se lahko odločiš za 1-2 urni, 2-4 urni sprehod in ogled kanjona, ali pa za celodnevno turo. Naša izbira je bilo izhodišče v Grand Canyon Visitor Center, kjer smo v nekaj minutah prišli do Mather Point in naprej do Yavapai Point & Geology Museum. Nato smo izkoristili Free Bus Shuttle do Bright Angel Lodge, kjer smo se trije člani naše ekipe podali na cca 1h45min dolg sprehod po poti Bright Angel Trail in se spustili cca 250m vse do Lower Tunnel in še malo naprej. Vse skupaj "amazing" in vredno obiska.

V večernih urah prihod v mesto Flagstaff, kjer se namestimo v Mountain View Inn (3100 East Route 66).

img: 
image/jpeg iconDSC_0475.jpg
image/jpeg iconHoverDam.jpg
image/jpeg iconDSC_0485.jpg
image/jpeg iconDSC_0486.jpg
image/jpeg iconDSC_0522.jpg
image/jpeg iconDSC_0490.jpg
image/jpeg iconDSC_0517.jpg
image/jpeg iconDSC_0497.jpg
image/jpeg iconDSC_0501.jpg
image/jpeg iconDSC_0505.jpg
image/jpeg iconDSC_0496.jpg
image/jpeg iconDSC_0507.jpg
image/jpeg iconDSC_0513.jpg
image/jpeg iconDSC_0516.jpg
image/jpeg iconDSC_0526.jpg

03 July 2015:ARIZONA (Horseshoe Bend, Antelope Canyon) in vstop v UTAH (Oljato Monument Valley)

Ob 7:30 se iz prikupnega mesteca Flagstaff vozimo v cca 2h oddaljen Horseshoe Bend, kjer si iz 305m visoke razgledne točke ogledamo 270-stopinjski odkljuk reke Colorado. Ta se nahaja cca 6km JZ od kraja Page na glavni cesti 545 / highway 89. Tu je urejeno parkirišče, od koder je 1,2km daleč do "strašljivega" previsa in nato presunljiv pogled na reko Colorado, ki se kot kača vije okoli mogočnega skalovja. Potrebna je res visoka pazljivost, saj na višini 305m ni nikakršne zaščitne ograje.

Nadaljujemo do Antelope Canyon, ki se nahaja nedaleč stran. Vstopnino pobirajo samo v gotovini (8usd/osebo), za voden ogled (edino možen) v dolžini 1h15min pa zaračunavajo 20usd/odraslega in 10usd/otroka 8-12let. V kanjon se vstopi po urejeni poti in res je čudovit pogled na skalovje, ki sta ga v več kot tisočih letih ustvarila voda in veter. Sonce v izbranih delih dneva prispeva še poseben čar notranjosti kanjona. Žal pa je M. spodrsnilo, vendar je kljub bolečini nadaljeval vso pot še naprej.

Pozno popoldan zapustimo Arizono in vstopimo v UTAH iz JV (Mexican Hat), kjer nas med vožnjo po indijanskem rezervatu Navajo Nation presenetijo gorske strukture zanimivih oblik (Oljato Monument Valley). Nastanitev v kraju Monticello, v hotelu Canyonlands Motor Inn, kjer smo pred jutrišnjim 4th July vendarle našli 2 prosti sobi (povsod drugje napis "No Vacancy").

img: 
image/jpeg iconHorseshoe Bend
image/jpeg iconHorseshoe Bend
image/jpeg iconHorseshoe Bend
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconHorseshoe Bend
image/jpeg iconHorseshoe Bend
image/jpeg iconHorseshoe Bend
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon
image/jpeg iconAntelope Canyon

04 July 2015: UTAH (Zvin gležnja, pa vendarle nadaljujemo svojo pot v Arches National Park in Salt Lake City)

Markotov zdrs v Antelope Canyone je v jutro pokazal očitno posledico - zvin gležnja (oteklina), zato je bil obisk zdravnika neizogiben. Tako, da je s pohodniskim delom našega potovanja verjetno zaključil. Še vedno pa ostaja naš šofer :-)

Opoldan prevozimo mesto Moab, ki predstavlja izhodiščno mesto za Arches National Park, po katerem so razvrščene skalne strukture zanimivih oblik. V parku ni možnosti nabave hrane in pijače, kot tudi ne namestitvenih možnosti. Področje si lahko ogledaš iz avta (osrednja cesta poteka po osrednjem delu parka) ali pa se ustaviš na urejenih obcestnih postajališčih in se sprehodiš do razglednih točk.

Ob 16:15 se nahajamo cca 1h 45min pred Salt Lake City, za nami pa (po 4 dneh na poti) 1.393 prevoženih milj (cca 560km/dan). Zvecer nastanitev v hotelu Royal Garden Inn (ne priporočam!!!) in večerni ogled mestne palače State Capitol, kjer se je na praznični dan (4th July, Independence Day) zbralo, skupaj z nami, kar nekaj ljudi in opazovalo ognjemet v daljavi.

img: 
image/jpeg iconDSC_0629.jpg
image/jpeg iconDSC_0599.jpg
image/jpeg iconDSC_0608.jpg
image/jpeg iconDSC_0612.jpg
image/jpeg iconDSC_0625.jpg
image/jpeg iconDSC_0628.jpg
image/jpeg iconDSC_0629.jpg
image/jpeg iconDSC_0652.jpg
image/jpeg iconDSC_0661.jpg
image/jpeg iconDSC_0673.jpg
image/jpeg iconDSC_0675.jpg
image/jpeg iconDSC_0678.jpg

05 July 2015:UTAH (Salt Lake City / Olympic Park, Antelope Island Park), vožnja mimo Great Salt Lake Desert in Bonneville Salt Flats ter vstop v NEVADO

Po zajtrku še 1x povratek do State Capitol in Salt Lake Temple za fotografiranje, nato do Olimpic Park, znanega po zimskih olimpijskih igrah 2002. Zanimiv (brezplačen) ogled skokov na smučeh v vodo in obisk muzeja zimskih OI. Ta predstavlja zgodovino olimpijskih iger, razstavo stare smučarske opreme, maketo zimskega središča s progami, pa tudi nekaj simulatorjev, na katerih lahko doživiš vožnjo v snežnem bobu, skoku na smučeh.

Nadaljujemo gorsko pot vse do višine 2.900m in se po cesti Guardsman Pass Rd 12650E napotimo v smeri Antelope Island State Park (vstop v park 10usd/vozilo). Park je res velik, s tremi kamping lokacijami, do plaže za kopanje (Bridger Bay) pa je cca 800m razdalje, kar nismo predvidli. Kakorkoli že, tu ni množičnega turizma, ni nobene infrastrukture, le urejene piknik hišice, kemična stranišča in tuš kabine. Več kot očitno je poskrbljeno za neokrnjeno naravo, ki predstavlja dom tisočim pticam in buffalo-m, zaradi katerih so uredili tudi posebno razgledno točko Buffalo Point Overlook, vendar jih žal nismo opazili.

V eni od piknik hišic (tudi s talnim BBq) si vzamemo nekaj časa za malico, 3 kandidati naše ekipe pa se odločijo za kopanje v jezeru, ki je menda 5x bolj slano od morja. In plavanje je temu tudi primerno :-)

Pozno popoldan zapuščamo Salt Lake City in krenemo proti Nevadi preko slanega jezera Great Salt Lake Desert in kasneje še Bonneville Salt Flats, kjer se razposajeno sprehodimo in potekamo po "slanem polju" in naredimo nekaj foto posnetkov. Sol pa je treba kar pošteno sprati s podplati :-)

Nočitev ob meji z Nevado (Motel6).

img: 
image/jpeg iconDSC_0651.JPG
image/jpeg iconDSC_0689.jpg
image/jpeg iconDSC_0714.jpg
image/jpeg iconDSC_0694.jpg
image/jpeg iconDSC_0697.jpg
image/jpeg iconDSC_0707.jpg
image/jpeg iconDSC_0713.jpg

2. TEDEN (06.07.- 13.07.); premostitev dolge vožnje skozi Nevado, prijetno hladna in "še snežna" Sierra Nevada, hribolazenje nad jezerom Tahoe, obisk pri sorodnikih v vinorodni Sonomi in San Francisco

06 July 2015: NEVADA (brezkončna vožnja preko Nevade s postankom za ogled "spomenika" indijancem Thunder Mountain Monument in nastanitev v mestu Reno)

Ob 10h zapustimo Werdover in vstopimo iz Utah v Nevado. Vožnja skozi Nevado žal ne ponuja kakšnih posebnih zanimivosti. Zgolj brezkončna cesta H80, osamela pokrajina z nižjim gorovjem v ozadju in manjša naselja ob večjih mestecih. Z izjemo Thunder Mountain Monument blizu kraja Imlay, ki sem ga med vožnjo našla na Kindlu.

Gre za spomenik indijancem, njihovemu trpljenju in iztrebljanju, ki ga je povzročal "beli človek ". Skulpture indijancev (cement) jasno kažejo izraze obupa, groze, strahu....Vse videno je zgrajeno iz predmetov, ki so bili najdeni naokoli in priča na prevlado belcev nad indijanci. Kupljen je bil le cement. Vstopnine ni, dobrodošli pa so dobrodelni prispevki vsaj 2usd na vozilo. Pozno popoldne prihod v mesto Reno in namestitev v hotelu Sands Regency.

img: 
image/jpeg iconDSC_0728.jpg
image/jpeg iconDSC_0723.jpg
image/jpeg iconDSC_0724.jpg
image/jpeg iconDSC_0726.jpg
image/jpeg iconDSC_0729.jpg
image/jpeg iconDSC_0733.jpg
image/jpeg iconDSC_0741.jpg

07 July 2015: NEVADA (2 dnevna namestitev v mestu Reno - "pred pragom" za vstop v Kalifornijo

Po nočitvi v hotelu Sands Regency Casino se odločimo za zajtrk na prostem, v nekaj minut oddaljenem Idlewild parku. Popoldan osvežitev v hotelskem bazenu (prija po dolgi vožnji čez Nevado), nato skok v 15min oddaljen Meadowood Mall.

Proti večeru skoraj 2h sprehod po mestu Reno, ki se ga očitno drži slogan "The biggest little city in the world". V vsakem primeru je to še eno mesto casino-jev, s kar nekaj brezdomci, "đankijev", zagrizenih igralcev na srečo. Pa vendar tudi z nekaj parki, ob katerih se vije reka Truckee River. Po puščavski Nevadi in casinojskih mestih si želimo spet narave. Vstopamo v Kalifornijo s prvim postankom ob jezeru....

img: 
image/jpeg iconDSC_0745.jpg
image/jpeg iconDSC_0746.jpg
image/jpeg iconDSC_0751.jpg
image/jpeg iconDSC_0752.jpg
image/jpeg iconDSC_0801.jpg
image/jpeg iconDSC_0808.jpg

08 July 2015: KALIFORNIJA (pohodniška turca nad jezerom Tahoe (Squaw Valley)

En teden našega potovanja je za nami. Mestni zrak danes menjamo za gorskega.

Pol ekipe se odpravi na kopanje ob jezeru Tahoe, ostali v Squaw Valley, kjer so gostili zimske olimpijske igre 1960. Izberemo pohodniško turo do vrha High Camp (2500m), kamor vozi gondola. Za vse, ki pridejo gor peš je vožnja navzdol brezplačna.

Izbrana pohodniška tura (Shirley Canyon Trail, 2h20min navzgor) je označena in lepo prehodna deloma po gozdu (2/3) mimo manjših slapov, deloma po odprtem skalovju (1/3) mimo jezera Shirley Lake. Če se nad nami ne bi zgrnili temni oblaki, bi se verjetno odpravili še proti vrhu Emigrant (2.674m) in nazaj dol v dolino...tako pa smo se tudi po priporočilu v sprejemni pisarni odločili za povratek z gondolo.

Med potjo proti jugu jezera Tahoe se po naključju zapeljemo skozi zanimivo sosesko Tahoe Keys, katere posebnost je ta, da ulice obliva jezerska voda, tako da imajo spredaj na dvoriščih parkirane avtomobile, za hišo pa plovila. Res nobl... :-)

img: 
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconDSC_0843.jpg
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconSquaw Valley (pohodniška tura po Shirley Canyon Trail)
image/jpeg iconsoseska Tahoe Keys

09 July 2015: KALIFORNIJA; Sierra Nevada (snežne radosti) in vstop v Yosemite National Park, žal z občasnim rahlim deževjem

Ob 9:30 zapuščamo South Lake Tahoe, kjer so verjetno dan pred našim prihodom imeli točo (dokaz ledene kocke pod grmičevjem). Pot nas vodi na višino cca 2000m, mimo Topaz Lake, ponovno pa nam dan "osveži " dež, ki smo se mu dosedaj vedno uspešno izognili (med vožnjo v avtu).

Postanek v Travertine Hot Spring, naravni bazenčki s toplo vodo, ki jih seveda prva in edina preiskusi naša Kaja :-). Pot nas vodi proti Mono Lake, po cesti na višini 2.300-2.400m (temp. 7 st.C), v daljavi pa so vidni še zasneženi vrhovi Sierra Nevada.

In vzpon se še nadaljuje, vse do 3.017m, kjer se nam malce odpili med rokovanjem z ostanki snega. Kepanje.... ali kdo bo koga :-)

Vozimo po glavni cesti Tioga Road preko Yosemite National Park s čudovitimi razgledi na granitno skalovje, mogočni slap The Captain, divje rastlinje, jezera, zasnežene vrhove v daljavi. Park zapustimo po cesti El Portal Road v smeri kraja Merced.

img: 
image/jpeg iconTravertine Hot Spring
image/jpeg iconTravertine Hot Spring
image/jpeg iconTravertine Hot Spring
image/jpeg iconzasnežena Sierra Nevada
image/jpeg iconzasnežena Sierra Nevada
image/jpeg iconzasnežena Sierra Nevada
image/jpeg iconYosemite National Park
image/jpeg iconYosemite National Park
image/jpeg iconYosemite National Park
image/jpeg iconYosemite National Park

10 July 2015: KALIFORNIJA (Sacramento in prihod v vinorodne kraje - Sonoma (obisk sorodnikov)

 

  

Iz kraja Merced se odpravimo proti mestu Sacramento, kjer obiščemo State Indian Museum (posvečen zgodovini indijancev), se zapeljemo do California State Capitol. Preko mostu Tower Bridge (čez reko Sacramento River) nadaljujemo pot proti Sonomi.

Da smo prispeli v Napa in Sonoma Valley nam pričajo dolgi in prostrani nasadi trt ("Wine Country"). Ti so kot strumni vojaki razvrščeni v natančno urejene vrste, ponekod skupaj z vrtnicami, ki imajo tu svoje mesto s posebnim namenom (znanilci bolezni na trti).

img: 
image/jpeg iconSacramento: razposajenost deklet .... po dolgi vožnji se pač malce "trga ":-)
image/jpeg iconSacramento: razposajenost deklet .... po dolgi vožnji se pač malce "trga ":-)
image/jpeg iconSacramento - California State Capitol
image/jpeg iconTower Bridge (čez reko Sacramento River)
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico
image/jpeg iconSonoma Valley: pri sorodnikih, ki nas prijazno gostijo in razkažejo okolico

11 July 2015: KALIFORNIJA (Sonoma;obisk vinogradov in vinske kleti St' Anne's Crossing)

Pri gostoljubnih sorodnikih v Sonomi (po dolgi vožnji res prija udobje "po domače "):

  • vožnja po okoliških vinorodnih krajih (presenečeni nad podatkom, koliko belokranjcev si je tu nekoč in danes ustvarilo svoj dom),
  • obisk domače čokoladnice Jack London Village,
  • pokušina vina v St' Anne's Crossing (www.nakedwines.com).

** Slike v prejšnem razdelku.

12 July 2015: KALIFORNIJA (San Francisco - Muir Woods, Golden Gate Bridge, Sausalito)

Ogled " Coastal Redwoods Trees" v Muir Woods National Monument, ki se nahaja 12 milj severno od Golden Gate Bridge. Za vstopnino zadošča letna karta za nacionalne parke, sicer se plača 7 usd.

Drevesa tu se od velikih sekvoj (Giant Sequoia), ki rastejo v hriboviti Sierra Nevada, ločijo po tem, da zrastejo višje (do cca 150m), so mlajša (2.000 let) in manjša po obsegu.

Sledi vožnja do vrha vzpetine Marine Headlines, od koder je eden najlepših razgledov na Golden Bridge.

Parkiramo na Baker Beach, od koder se peš odpravimo do cca polovice mostu. Zaradi vikenda (nedelja), je občutno več ljudi (avtomobilisti, pešci, kolesarji), vendar imamo menda več kot idealno vreme, saj se nad mostom lahko večkrat zadrži megla.

Na koncu še kratek postanek v manjšem pristanišču Sausalito, kjer je živahno predvsem na Bridgeway Blvd (nakupovalni "district" z raznovrstnimi trgovinami, butiki, bari...).

img: 
image/jpeg iconSan Francisco - Golden Bridge
image/jpeg iconSan Francisco - Golden Bridge
image/jpeg iconSan Francisco - Golden Bridge
image/jpeg iconSan Francisco - Golden Bridge
image/jpeg iconSan Francisco - Golden Bridge
image/jpeg iconSan Francisco - Golden Bridge
image/jpeg iconSan Francisco - Sausalito

13 July 2015: KALIFORNIJA (San Francisco -ogled mesta)

Po 3 dneh prijetnega druženja in bivanja pri sorodnikih, si danes vzamemo dan za ogled mesta San Francisco.

Potem ko smo si dan poprej ogledali most iz več točk in se tudi sprehodili po njem, se danes zapeljemo skozi njega. Vožnja skozi Golden Gate Bridge je sicer plačljiva, vendar očitno je urejeno tako, da ni ustavljanja in tako promet steče hitreje. Domačini plačajo menda ob registraciji vozila, vsi ostali pa bomo verjetno "postfestum" (počakamo na vračilo rent-a-cara).

Mesto San Francisco vsekakor najprej preseneti z lego in naklonom ulic. Nekatere ulice so tako strme, da šele na vrhu vidiš kaj sledi v nadaljevanju. Ročno speljevanje z našimi avtomobili bi bila svojevrstna radost. Še naš avtomatik nas je popeljal do vrha kot upehana stara kobila. So pa zato ulice lepo speljane skozi mesto - kot mreža vzporednic in navpičnic.

Prvi izziv in tudi plan je bil, da po prihodu z mostu Golden Gate zapeljemo po vijugasti cesti Lombard Street. Ta je res lepo urejena - s cvetličnimi nasadi, drevesi in stopnicami za pešce ob strani. Stanovalci imajo tudi racionalno odmerjen izvoz iz te ulice v garažo, če je ta pač del stavbe. In če dodaš še množico ljudi (turistov), ki "škljocamo " naokoli s fotoaparati in mobilci, potem je že od daleč očitno, da je to eden atraktivnejših delov mesta.

Takole sem posnela vožnjo: https://www.youtube.com/watch?v=k6AkEYF6mb8&feature=youtu.be

Sledi vožnja skozi Financial District, v katerem ponosno v nebo sili poslopje Transamerica Pyramid in postanek za krajši shopping v Westfield Mall. Gre za prestižnejsi "mall", ki me je bolj kot s ponudbo presenetil z unikatno notranjo arhitekturo.

Najbolj živahen utrip mesta se mi je zdel Fisherman's Wharf, kjer skoraj ne ločiš uličnih svetilk od ljudi...toliko se jih gnete po ulici, lokalih, trgovinah.

Utrip mesta smo začutili, v vsakem primeru nam čas niti volje ne dopušča, da bi se pridružili ljudem na cesti, zato zapeljemo ven iz mesta v smeri proti Santa Cruz-Salinas, kjer prespimo, okusimo lokalne jagode in kasneje še (na željo punc) In-N-Out.

img: 
image/jpeg iconDSC_1065.jpg
image/jpeg iconDSC_1110.jpg
image/jpeg iconLombard Street
image/jpeg iconLombard Street
image/jpeg iconLombard Street
image/jpeg iconLombard Street
image/jpeg iconLombard Street
image/jpeg iconDSC_1184.jpg
image/jpeg iconDSC_1207.jpg
image/jpeg iconDSC_1209.jpg
image/jpeg iconDSC_1218.jpg

3. TEDEN (14.07.- 20.07.); obalna Kalifornija in vožnja po Hwy1, "srečanje v živo" s tjulni in morski sloni, prvi stik s hladnim Pacifikom, čudovit San Diego, zabava v Seaworld, muzejski dan v Los Angeles in sprehod po "zvezdasti aleji slavnih"

15 July 2015: KALIFORNIJA (Vožnja po razgibani obalni cesti Hwy1, ogled tjulnov in obisk akvariuma v Monterey

Obalni del Kalifornije na trenutni poti Monterey-Big Sur ponuja več razglednih postajališč za fotografiranje strme, skalnate obale in valovitega morja (Pacific Ocean), ki že od daleč opozarja da večinoma tu ni primerno za turiste oziroma za kogarkoli.

Večinoma tudi ni opaziti kakršnekoli infrastrukture in civilizacije. Ustavimo se najprej v Point Lobos State Natural Reserve, kjer si ogledamo tjulne, ki poležavajo na skalah, tudi v skupini po 20 in več. Se pa je treba sprehoditi cca 1miljo ali tudi manj, da jih opaziš.

Nadaljujemo do Julia Pfeiffer Burns State Park, kjer se sprehodimo do zanimivega slapa McWay Falls, ki se izliva in pada na plažo. Tudi tu je ob cesti urejeno parkirišče in urejena, z ograjo zaščitena pot, po kateri se sprehodiš vsaj cca 200m do prvega primernega razgleda na slap. Ni pa nikjer možen spust do plaže oz. je verjetno z razlogom poskrbljeno, da to ni možno.

Še najbolj zanimiv je postanek na Piedras Blancas Elephant Seal Rookery, kjer tik ob cesti Hw1 na plaži poležavajo ogromni morski sloni. In to nemalo njih. Makadam parkirišče ob močnem vetru naredi svoje, so pa obalni del ustrezno zaščitili z ograjo in postavili tudi nekaj informativno-izobraževalnih tabel o morskih slonih.

Monterey Aquarium: Vstopnina ni ravno skromna, je pa zato vredna obiska. Objekt so zgradili v 2 nadstropjih in ga tematsko uredili v oddelke za predstavitev različnim živalim, ki živijo v oceanu ali na kopnem. Vsekakor je ponudba v prvi vrsti zanimiva za družine z otroki, ki so jim, poleg opazovanja morskih živali v akvarijih, na voljo tudi različne zabavno- poučne aktivnosti, igrala,...ne manjkajo pa seveda trgovine s spominki, dvorana za predvajanje filmov, restavracija in predstavitve ob določenih urah.

img: 
image/jpeg iconHigway 1 - Obalna Kalifornija
image/jpeg iconHigway 1 - Obalna Kalifornija
image/jpeg iconHigway 1 - Obalna Kalifornija
image/jpeg iconHigway 1 - Obalna Kalifornija
image/jpeg iconMcWay Falls
image/jpeg iconMcWay Falls
image/jpeg icon Piedras Blancas Elephant Seal Rookery
image/jpeg icon Piedras Blancas Elephant Seal Rookery
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconMonterey Aquarium
image/jpeg iconDSC_1297.jpg

16 July 2015: KALIFORNIJA (na poti proti južni obali in krajši postanek v Santa Barbari (kopanje v Pacifiku)

Po nočitvi v Atascadero nadaljujemo pot po obalnem delu, vendar se Hwy1 v kraju Santa Luis Obispo priključi Hwy101, ki tokrat ne poteka čisto ob obali.

Santa Barbara deluje prikupno, turistično obmorsko letovišče. Ustavimo se na Leadbetter Beach, ki velja idealno mesto za surferje začetnike kot tudi bolj izkušene. V času našega prihoda (13h) kopalcev ni opaziti, statistiko so dvignile šele moji dve punci in tašča :-) ...

Voda seveda bolj hladna, vendar še vedno sprejemljiva za plavanje. Žal tudi nemalo morske trave, vendar samo v plitvini. Meni pozornost pritegne tudi opozorilna tabla za Tsunami.... Smile

 

Vozimo mimo Malibuja, kjer so že lepše plaže, pa zato tudi več ljudi. Se pa Hwy oz. šestpasovnica, ki vodi mimo predmestij L.A. (od Santa Monice južno) vleče kot kača (cca 1). Vožnja po predmestju L.A. je očitno tu vsakodnevni "pekel". Za konec dneva še dramatična, adrenalinska vožnja po Blue Jay Trail, na katero smo zašli v sili razmer, potem ko so zaprli cesto na vrhu hriba zaradi požara. Pravzaprav ne najdem pravih besed, s katerimi bi opisala situacijo. Je pa posneto z GoPro kamero, ki nas spremlja ves čas poti. Ob vsem doživetem samo še misel na vsa ostala vozila, ki so vozili za nami in upanje, da so uspešno premagali to hribovsko cesto, pardon....prej kolovoz ali gozdno pot z luknjami tudi do 30cm.

16 July 2015: KALIFORNIJA (San Diego - Seaport Village, Coronado Island)

 

Po nasvetu, ki smo ga dobili v hotelu dan poprej, se odpravimo v pristaniški del mesta San Diego - Seaport Village, kjer si en del naše ekipe ogleda letalonosilko Midway (od znotraj), midve s Kajo pa pohajkujeva po okoliškem parku, kjer se nahaja nemalo nekaj umetnikov in glasbenikov z res odličnim posluhom v tem, kar počnejo (risanje, petje).

Nasploh je San Diego res lepo mesto, z zanimivo urbano arhitekturo in tudi soseske hiš so zelo lepo urejene v primerjavi z drugimi kraji dosedaj. Lep dan izkoristimo še za kopanje na eni od plaž San Diega.

Zapeljemo se skozi veličastni 2 milji dolgi Coronado Bridge, ki je zgrajen cca 75m nad morjem in povezuje otok Coronado s kopenskim delom.

Kopamo se na plaži, nedaleč stran od prestižnega Hotel del Coronado, kjer odštejete za sobo od 300usd dalje/noč. Hotel že po svoji zunanji podobi privlači poglede. Zgrajen je bil že l.1888, konec 60-ih pa je bil tudi vključen v snemanje filma "Some Like It Hot" z Marilyn Monroe v glavni vlogi.

img: 
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconpristaniški del mesta San Diego - Seaport Village
image/jpeg iconCoronado Island
image/jpeg iconCoronado Island
image/jpeg iconCoronado Island
image/jpeg iconCoronado Island
image/jpeg iconmed vožnjo skozi Coronado Bridge

17 July 2015: KALIFORNIJA (težko pričakovani dan -zabaviščni park Sea World, San Diego)

Od dosedaj obiskanih zabaviščnih parkov, je Seaworld San Diego vsekakor svojevrsten presežek. Morda zato, ker poleg vrtiljakov doživiš še pristen stik z živalmi.

Posebno doživetje je božanje delfinov, skatov, morskih psov ("Bamboo Sharks"), somov, ogled flamingov, pingvinov, polarnega medveda in drugih živali. Še posebej so prikupni show-i z domačimi živalmi in pa seveda predstava z orkami, kjer se lahko pošteno zmočiš, v kolikor se usedeš na "soak zone".

9 ur in pol zabave je bilo posebno doživetje. Za nakup vstopnic sem se odločila preko spleta (weekday ticket) s prihrankom cca 34 usd (155 usd za 3 vstopnice, sicer naj bi bilo 189 usd).

img: 
image/jpeg iconDSC_1482.jpg
image/jpeg iconDSC_1502.jpg
image/jpeg iconDSC_1515.jpg
image/jpeg iconDSC_1530.jpg
image/jpeg iconDSC_1535.jpg
image/jpeg iconDSC_1542.jpg
image/jpeg iconDSC_1544.jpg
image/jpeg iconDSC_1549.jpg
image/jpeg iconDSC_1551.jpg
image/jpeg iconDSC_1555.jpg
image/jpeg iconDSC_1561.jpg
image/jpeg iconDSC_1572.jpg
image/jpeg iconDSC_1576.jpg
image/jpeg iconDSC_1590.jpg
image/jpeg iconDSC_1603.jpg

18 July 2015: KALIFORNIJA (Los Angeles in obisk dveh muzejev - California Science Center, Natural History Museum)

Po nočitvi v Whitter-ju (predmestje Los Angelesa), se odpravimo v downtown L.A.. Deževno vreme je bilo kot nalašč za obisk dveh muzejev - California Science Center in Natural History Museum - ki po svoji velikosti vzameta vsaj 2h (vsak posebej) za ogled, sta pa na srečo locirana en zraven drugega, tako da ni potrebno dodatno parkiranje.

img: 
image/jpeg iconDSC_1607.jpg
image/jpeg iconDSC_1608.jpg
image/jpeg iconDSC_1611.jpg
image/jpeg iconDSC_1622.jpg
image/jpeg iconDSC_1628.jpg
image/jpeg iconDSC_1630.jpg
image/jpeg iconDSC_1643.jpg
image/jpeg iconDSC_1650.jpg
image/jpeg iconDSC_1651.jpg
image/jpeg iconDSC_1652.jpg
image/jpeg iconDSC_1654.jpg
image/jpeg iconDSC_1656.jpg
image/jpeg iconDSC_1657.jpg

20 July 2015: KALIFORNIJA (Los Angeles-ogled mesta)

Naš zadnji dan potovanja po Ameriki sklenemo z mestom Los Angeles, ki smo ga ob prihodu namenoma 29.06. izpustili. Ogledi:

  1. Music Center: samo "photo-stop" pred objektom Walt Disney Concerte Hall
  2. Griffith Observatory: ta se nahaja na griču in spominja na vožnjo na Ljubljanski grad. Z vrha je razgled na mesto in znameniti Hollywood Sign. Zaradi gneče in slabe možnosti za parkiranje (nedelja, očitno) tudi tu le postanek za 15min.
  3. Sprehod po aleji slavnih Walk of Fame (Hollywood Boulevard), kjer se nahaja tudi Chinese Theater, muzej voščenih lutk in še cela kopica znamenitosti, trgovin, barov ipd. Da je show še večji ne manjkajo tudi animatorji preoblečeni v Superman-a, Miki & Mini Mouse, Spiderman ter druge filmske in animirane junake. Človek bi pričakoval da bo trgovska ponudba zaradi zveneče "holivudske" industrije iz sveta glasbe in filma zasolila cene izdelkov in storitev (ni to Rodeo Drive), pa prej deluje kot tržnica, na kateri trgovci kričijo in snubijo s svojo ponudbo. Tako po Hollywood Boulevard naletiš na moške, ki z amaterskimi napisi na tablah vabijo v svoje trgovine ali ti želijo prodati turistično bus turo po Hollywood -u (50 usd/osebo). Če dodam še brezdomce, na katere naletiš na posameznih vogalih in gnečo ljudi, ki hodijo po "pločniku zvezd" si rečeš lahko na koncu: Ok, videla...pa adijo :-)
  4. Vožnja po soseski Beverly Hills ti razkriva prestižni del mesta L.A. z lepo urejenimi hišami oz. vilami. In Rodeo Drive - meka za ljudi, ki radi trošijo za drage izdelke prestižnih blagovnih znamk (Gucci, Valentino...).
  5. Santa Monica (Pier): že prvo iskanje parkirnega mesta me je navdalo s slabim občutkom, ko pa smo vendarle prebili od parkirne hiše proti obali mi je pogled na plažo povedal vse. Mož je prikupno izjavil "No, tu pa imajo tudi avtomobili svojo plažo" Cool.... hehe....res. pločevine toliko na sami plaži, mravljišče ljudi v vodi ....tako da smo bili hitro sklepčni, da obrnemu in pobegnemo od tu.
img: 
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto
image/jpeg iconL.A. - mesto

21 July 2015: KALIFORNIJA: Odhod / polet Los Angeles - New York, New York - Benetke

Tritedenski potep po Ameriki smo zajeli s polno mero, saj smo videli in doživeli več, kot je bilo predvideno. Natančnega plana pred odhodom nismo naredili, vsekakor pa je dobrodošlo, da sva z M. začrtala okvirno pot (Google Map),ki smo se jo 95% držali in izločila "top destinacije", ki jih ne smemo prezreti (mesta, nacionalni parki, tematski park). Nočitve smo rezervirali sproti (1-2 dni pred prihodom v izbrani kraj), pri hrani pa smo vzeli "v zakup" dejstvo, da bomo več ali manj na "fast" sceni :-).

Po prevoženih več kot 6.000 kilometrov....

..še zadnji pogled na celino, ki jo zapuščamo.

¸

Gradiva o doživetem se je nabralo kar nekaj (z GoPro kamero posneta vsa pot + več kot 2.000 digitalnih fotografij, od katerih ima vsaka svojo zgodbo. 

 

Na muzikal v New York...in še kaj več; 21.-25.februar 2019

 

Odločitev za New York je padla »po zaslugi« hčerke Kaje – velike ljubiteljice muzikalov. Po ogledu muzikla v Londonu, je ameriški Broadway vabil na svoj način.

Pa smo se odpravili. V veliko mesto, ki je nastalo pred 400 leti in se vse do danes iz nedotaknjene narave preobrazilo v pravega urbanega orjaka. Danes je to vihravo mesto, ki predstavlja utelešenje ameriškega sna. Na stotine nebotičnikov, luči, bogastva in tudi revščine. Kot da bi vstopil v tipični ameriški film. Ob prvem obisku te vsekakor prevzame - to veliko mesto ali Big Apple kot mu tudi pravijo.

New York leži na večih otokih, najslavnejši je Manhattan, kjer smo se tudi namestili - pravzaprav nedaleč stran (15-20 min hoje) do Times Sqaure. Mesto, ki nikoli ne spi ima 8,5 mio prebivalcev. Že vrsto let mesto ogrožajo poplave, saj leži tik nad morsko gladino in ima 900 km obale. Leta 2012 je NY pretresel orkan Sandy, ki je prihrumel skupaj s plimo in povzročil 4m visoko povodenj.

No ob našem obisku vremenskih ekstremov nismo doživeli, razen močnejšega vetra na dan, ko smo se z ladjico odpravili do Liberty Island (kip svobode). Vreme nam je bilo zelo naklonjeno - pretežno oblačno s (sramežljivim) soncem in le 1x malce dežja, zaradi katerega smo bili primorani odpreti dežnik za 1h.

LETALO:

Odločili smo se za nakup letalskih kart preko prevoznika Air Italy, poleteli pa iz Milana. Zaradi ure poleta in dolžine vožnje do Milana smo se na pot odpravili dan poprej in prespali nedaleč stran od Millanskega letališča (Airport Motel Malpensa, Via Pirandello 16, 21015 Lonate Pozzolo).

NAMESTITEV:
Za nočitev je smiselno poiskati hotel na Manhattan-u. Sami smo se sicer namestili malce južneje, v hotelu "Cambria Hotel New York - Chelsea" (123 W 28th St, New York, NY 1000), ki sicer ni bil nič posebnega, je pa bil na primerni lokaciji (bližina metro-ja in na "walking distance" do Times Square-a in celo do Lyceum Theatre, kjer smo si že doma rezervirali karte za ogled muzikla "Be More Chill".

HRANA; PIJAČA:
Ja, New York žal ni poceni. Hotel nam je sicer nudil zajtrk (predrago), zato smo zajtrkovali v lokalnih gostinskih lokalih. Previdnost pri naročilu ni odveč, saj so porcije (vsaj zame) bile prevelike, jedi pa že same po sebi precej nasitne. Le kdo si zjutraj pripravi 2 jajčka na oko, pod njim pa dve zvrhani kepi praženega krompirja z dodano mesno omako in toast kruhkom?  Cena zajtrka za 4 osebe pa tam okoli 50-60 USD.

PLAN OGLEDOV:

Lahko rečem, da smo videli razmeroma veliko glede na kratek čas potovanja. Pomembno je, da racionalno razporediš čas za ogled mesta. Za hiter ogled mesta se splača koristiti Hop-on Hop-off Bus. Za ogled mesta smo se pred odhodom odločili tudi za nakup New York City Pass kartice (https://www.sightseeingpass.com/en/new-york/how-it-works), ki prinaša v končnem seštevku nižji strošek, kot če bi vsako znamenitost (vstopnine) plačevali posamično. Pa vendar je pametno prej preračunati, če se to vendarle splača. Pomembno je vedeti KAJ si želiš ogledati, preveriti redne cene in primerjati s ceno City Pass kartice. Mi smo se odločili za Flex CityPass kartico za 5 atrakcij, med katerimi smo tudi izkoristili Hop-on Hop-off Bus.


In kako smo si organizirali dneve?

1.dan (PET): prihod v večernih urah, zato izkoristek za ogled NYC v večernih urah (Madison Square Garden, Times Square)

 2. dan (SOB): Top of the Rock (vzpon do razgledne ploščadi na 67.nadstropju), skok na bus HopOn HopOff (Downtown Tour), Financiral District (Wallstreet), Ground Zero in World Trade Center, peš po Liberty Street do obalnega dela (Circle Line Sightseeing), od koder je dober razgled na Brooklyn Bridge, obisk American Museum of Natural History

3. dan (NED): Metropolitan Museum, Lyceum Theatre (ogled muzikla Be More Chill), obisk National Geographic Encounter.

 4.dan (PON): Battery Parka (z ladjico do otoka Liberty & Ellis Island), pred odhodom na letališče še obisk dveh nakupovalnih centrov Century21 (bolj dostopne cene) in Macy's.

 

NYC, četrtek 21. februar 2019

Ob 18:30 se odpravimo v smer za Milansko letališče, kjer prespimo v Airport Motel Malpensa, Via Pirandello 16, 21015 Lonate Pozzolo. Vzlet letala (Air Italy) ob 13:25 po našem času (ITA) in pristanek ob 16:00 po lokalnem času (NYC). Pričaka nas sonce, ura pa mi kaže 22:00. Čuden občutek, ko se ti takole zavrti čas nazaj in ponoviš še 1x popoldanski čas. Sicer čutim v glavi pritisk, tisti netipični glavobol, ki ga verjetno povzroči sesutje bioritma in časovne razlike.

NYC, petek 22. februar 2019

Na letališču JFK po pristanku opravimo formalnosti (ESTA visitors), potem pa se po njihovem režimu postavimo v vrsto za taksi. Utrujeni od poti sploh ne pomislimo na kakšno drugo alternativo prevoza in se usedemo v prvi taxi, ki nam ga dodeli mladenka v uniformi. Skoraj 1h se prebijamo skozi promet do Cambria Hotel New York - Chelsea, kjer se namestimo.

Zberemo še toliko moči (vsaj jaz, ki me že premaguje spanec), da se sprehodimo po 7.aveniji mimo Madison Square Garden vse do Times Square-a, ki je tako močno osvetljen od neonskih luči in reklamnih svetlobnih oglasov, da skoraj izgubiš občutek, da hodiš po mestu v večernih urah. Množica ljudi pa tolikšna, da je najbolje ubrati logiko "ujemi val" in se predati toku sprehajalcev po 7.aveniji. Ta del mesta je res živahen in v bistvu te začne že kar malo »dušiti«. Toliko dogajanja okoli tebe in skrajnosti - od pogleda na siromaka na cesti, ki prosi za denar in hrano, do pogleda prestižnih izložb, rastočih nebotičnikov, poslovnih, trgovskih in drugih stavb, ki se bohotijo s težo LED ekranov in bliskajočih reklam. Na trenutek sploh ne veš, na kaj bi bil pozoren – na korake, da se prilagodiš ritmu množice pešcev, na vrteče se reklame in video projekcij (to rada pogledam že po službeni nravi Smile) ....ali na kakšne street animatorje, ki si na koncu obetajo zaslužek s prispevki mimoidočih.

img: 
image/jpeg icon_P2230022.JPG
image/jpeg iconP2230002.JPG
image/jpeg iconP2230004.JPG
image/jpeg iconP2230005.JPG
image/jpeg iconP2230006.JPG
image/jpeg iconP2230010.JPG
image/jpeg iconP2230014.JPG
image/jpeg iconP2230017.JPG

NYC, sobota 23. februar 2019

Po zajtrku se odpravimo do Rockefeller Plaza, kjer koristimo našo City Pass kartico za Top of the Rock (vzpon do razgledne ploščadi na 67. nadstropju).

Nekateri se odločijo za razgled nad mestom iz Empire State Building, mi smo se po priporočilu ostalih odločili za Top of the Rock Observation Deck (https://www.topoftherocknyc.com/plan-your-visit/). Razgled je sicer res izjemen, motilo me je le to, da razgledna ploščad vendarle ni povsem odprta, ampak je iz vseh strani ograjena z visoko stekleno steno, skozi katere pač preiskusiš svojo spretnost in narediš nekaj fotoposnetkov. Vsekakor je bil dosedaj BURJ KHALIFA (Dubaj) čisti presežek – no res pa je, da te tam popeljejo do 124. nadstropja.

Vreme smo imeli na ta dan več kot zadovoljivo, zato smo se (pred napovedjo dežja naslednji dan) odločilu za koriščenje HopOn HopOff busa (Downtown Tour). Startamo na postajališču Time Square (metro 40 St Station). Izstopimo na Financial District (Wallstreet), kjer se sprehodimo do Newyorške borze (New York Stock Exchange), kjer nam ne uide posnetek z znamenitim kipom bika in »neustrašne deklice«, ki simbolizira opolnomočenje žensk v družbi (enakopravnost spolov).

Sledi sprehod do Ground Zero, kjer sta nekoč stala znamenita stolpa dvojčka (severni in južno stolp), danes pa je na tem mestu veliko spominsko obeležje na vse žrtve takratnega terorističnega napada (11.9.2001).

Čisti presežek arhitekture je tudi World Trade Center, ki spominja na razprta krila bele golobice. Objekt je hkrati izhodišča za dostop do 12 podzemnih linij, v njem pa tudi bogata trgovska ponudba (mall).

Nadaljujemo peš po Liberty Street do obalnega dela (Circle Line Sightseeing), od koder je dober razgled na Brooklyn Bridge. Ob 13:15 se (zaradi daljšega čakanja na HopON HopOFF bus) odločimo se ponovno koriščenje taxija, tokrat do American Museum of Natural History. Ob 16:15 turistični bus končno dočakamo pred samim muzejem in se odločimo še za »Uptown Tour« v smeri Harlem, mimo Cathedral of StJohn the Divine....

img: 
image/jpeg iconP2230019.JPG
image/jpeg iconP2230020.JPG
image/jpeg iconP2230027.JPG
image/jpeg iconP2230030 - Copy.JPG
image/jpeg iconP2230037.JPG
image/jpeg iconP2230040.JPG
image/jpeg iconP2230041.JPG
image/jpeg iconP2230046.JPG
image/jpeg iconP2230050.JPG
image/jpeg iconP2230053.JPG
image/jpeg iconP2230064.JPG
image/jpeg iconP2230066.JPG
image/jpeg iconP2230071.JPG
image/jpeg iconP2230073.JPG
image/jpeg iconP2230079.JPG
image/jpeg iconP2230086.JPG
image/jpeg iconP2230106.JPG
image/jpeg iconP2230108.JPG
image/jpeg iconP2230116.JPG
image/jpeg iconP2230126.JPG
image/jpeg iconP2230133.JPG
image/jpeg iconP2230136.JPG
image/jpeg iconP2230151.JPG
image/jpeg iconP2230154.JPG
image/jpeg iconP2230186.JPG
image/jpeg iconP2230213.JPG
image/jpeg iconP2230218.JPG
image/jpeg iconP2230219.JPG
image/jpeg iconP2240224.JPG

NYC, nedelja 24. februar 2019

Nedeljsko dopoldne sicer prinese malce osvežitve z dežjem, vendar za kratek čas. Itak smo čas namenili za obisk Metropolitan Museum, popoldan (ob 14h) pa krenili v smeri Broadway-a, do Lyceum Theatre, kjer si ogledamo musical »Be More Chill«.

National Geographic Encounter (https://natgeoencounter.com/) se nahaja nedaleč stran, na voljo pa je voden ogled po temnih dvoranah, kjer ti s »cutting-edge« tehnologijo in drugimi efekti (tudi 3D) približajo svet oceanov in življenja v njih.

img: 
image/jpeg iconP2230027 - Copy.JPG
image/jpeg iconP2230080.JPG
image/jpeg iconP2230165.JPG
image/jpeg iconP2230168.JPG
image/jpeg iconP2230169.JPG
image/jpeg iconP2230170.JPG
image/jpeg iconP2230181.JPG
image/jpeg iconP2230182.JPG
image/jpeg iconP2230209.JPG
image/jpeg iconP2240222.JPG
image/jpeg iconP2240226.JPG
image/jpeg iconP2240254.JPG
image/jpeg iconP2240256.JPG
image/jpeg iconP2240257.JPG

NYC, ponedeljek 25. februar 2019

Ponovno se zbudimo zelo zgodaj (6:30), verjetno zaradi urne razlike ....pa ker hodimo razmeroma zgodaj spat (med 20-21h po lokalnem času.

Danes koristimo Subway do Battery Parka. Vreme je sončno, vendar močno vetrovno, tako da si utiramo pot po cesti. Potrebujemo krepak zajtrk (privoščim si ameriške palačinke z javorjevim prelivom in kavo z mlekom, ki se jo že naučim pravilno naročiti (regular coffee with milk).

Po zajtrku v Battery Park-u se ob 10:50 vkrcamo na ladjico do otoka Liberty & Ellis Island. Kip svobode, ki je svoje mesto dobil po istoimenskem otoku Liberty Island, je res visok, pa vendar sem pričakovala da bo malce večji. Kip so američanom v dar namenili francozi v znak prijateljstva, predstavlja pa simbol svobode in demokracije, za nacionalni spomenik pa so ga proglasili leta 1924. Med soustvarjalci kipa je tudi francoski inženir Eiffel, ki je dizajniral železni skelet kipa.

Ladjica te pripelje do otoka in kdor želi izstopiti do kipa, mu je to omogočeno (ladjica počaka). Se splača, saj se na drugi strani otoka odkriva lep razgled na mesto New York.

Po povratku iz izleta z ladjico zadnje ure pred odhodom na letališče izkoristimo še za obisk dveh nakupovalnih centrov, Century21 in Macy's.

img: 
image/jpeg iconIMG_20190225_094150.jpg
image/jpeg iconP2250262.JPG
image/jpeg iconP2250292.JPG
image/jpeg iconP2250278.JPG
image/jpeg iconP2250293.JPG
image/jpeg iconP2250295.JPG
image/jpeg iconP2250316.JPG
image/jpeg iconP2250331.JPG
image/jpeg iconP2250332.JPG
image/jpeg iconP2250333.JPG
image/jpeg iconP2250334.JPG
image/jpeg iconP2250335.JPG
image/jpeg iconP2250336.JPG
image/jpeg iconP2250337.JPG
image/jpeg iconP2250341.JPG
image/jpeg iconP2250351.JPG
image/jpeg iconP2250352.JPG
image/jpeg iconP2250353.JPG
image/jpeg iconP2250355.JPG

ZDA-Texas (februar 2007)

Texas (26.02.-13.03.2007)

 

ZDA.....eno izmed povsem novih popotniških doživetij za nas, morda zaradi tega, ker je bilo to za nas zares prvo najdaljše popotovanje (po destinaciji) ali pa nas je na nek prav poseben način očarala ta dežela "kavbojev in indijancev", kot se mi zdi najbolj primerno, da nazivam Texas (v nadaljevanju TX). Tam smo preživeli prijetnih 16 dni v družbi, tamkaj (začasno) stanujočih prijateljev: Klementine, Mateja in Lucije. Vsem se na tem mestu prisrčno zahvaljujem za gostoljublje in seveda za čas, ki so si ga vzeli za skupno potepanje po državi. Naj bo vse spodaj zapisano tudi njim v prijeten spomin na naše druženje onkraj "luže".

In kako smo preživeli teh 16 dni ? Prvih 5 dni smo namenili za potep po mestu Dallas (več kot 1 mio preb.) in njegovi okolici, preostale dneve pa smo skupaj s prijatelji, ki za čas 1 leta živijo v Irvingu, predmestju Dallasa, namenili krožni »avto-furi« po državi TX v smeri urinega kazalca. Družinsko popotovanje (4 odrasli, 3 otroci v starosti 3, 6'5 in 10 let) se je spreobrnilo v splet novih popotniških izkušenj, vtisov, izzivov, doživetij in nenazadnje prijetnih spominov, ki jih podrobneje predstavljam v nadaljevanju. 

Prevoženih: 2596 milj oz. 4180 km (v poprečju 522 km/dan)
Poraba goriva: 75,2 galon oz. 285 litrov
Strošek goriva (en avtomobil): 190 USD

Opis potovanja s slikami je na ogled še na stari spletni strani - klikni TUKAJ.

 

img: 
image/jpeg iconDallas Zoo
image/jpeg iconObisk "kavbojske vasice" - Stockyards National Historic District
image/jpeg iconNa obilnem ameriškem zajtrku v Corpus Christi
image/jpeg iconRazposajeno tekanje po obali Corpu Christi
image/jpeg iconCorpu Christi
image/jpeg iconV glavnemu mestu Austin (bližina parlamenta)
image/jpeg iconAustin in parlament v ozadju
image/jpeg iconAustin - Nastja in Lucija pred pomanjšanim kipom svobode (NY)
image/jpeg iconNastja pred enim od WalMartovih centrov - s sendvičom, ki je na koncu zadoščal za celo družino
image/jpeg iconPo prečkanju meje z državo New Mexico, nazaj v TX in kraj Hobbs - »barbeque po ameriško
image/jpeg iconNastja in Kaja pred kamnitim zemljevidom TX v kraju Wichita Falls
image/jpeg iconNa poti iz nacionalnega parka Big Bend

Azija

Indija (september 2008)

 

Indija - Bangalore, 01.09.-17.09.2008

Dovolila sem si, da uredim slike in dnevnik s poti po Indiji (Marko). Vnešeni so osnovni slovnični popravki - sorči, Marko...ampak drugače ni šlo !!

Opis s slikami je trenutno na vpogled na stari spletni strani - klikni TUKAJ.

Je pa Marko vtise objavil tudi na svojem blogu.

Prihod v Indijo
Najprej prva ugotovitev, da imajo tukaj čudne cestno prometne predpise. Namreč zadnje luči imajo (oziroma delujejo) le osebnim avtomobilom. Tovornjaki, avtobusi in rikše so pa brez oziroma ne delajo. Pa če je za tovornjake še nekako razumljivo, saj če ga kdo nakazi od zadaj se mu ne bo ravno poznalo, je tole malce bolj zoprno za motorne rikše. Pa poleg svetlobnih signalov je zelo v uporabi tud zvočno signaliziranje.

Najboljši sedež na letalu
Če se odpravljate kam z letalom, si lahko pred tem na http://www.seatguru.com/ ogledate kako izgleda vaše letalo, in preberete opombe o posameznih sedežih. Ker marsikje omogočajo že check-in preko interneta ali preko terminala na letališču, si tako lahko kar sami izberete kje boste sedeli. Pa ne računat da bo to šlo pri Adriji in Brniku.

Indija je umazana
Pa to niti ni nič tako posebnega. Tudi pri nas se najde še kje kakšna vas z neurejenimi bankinami. Sploh, če se zapelješ malce južneje. Ali pa Malta. Kot da bi se odločili živeti med smetmi. Presenetljivo pa je to, da so ljudje v zelo veliki večini oblečeni v čista oblačila. In mi res ni jasno kako jim to uspe. Niti konce hlačnic recimo nimajo umazane. Kar je čisto nepredstavljivo glede na vso svinjarijo, ki se valja na okoli.

Promet v Bangalore, India
Promet je v Bangaloru verjetno podoben kot drugje v Indiji. V večini so nekako motorji in motorne rikše. Avtomobili so v glavnem novejši, tovornjaki pa praviloma starejši od 30 let. No vsaj izgledajo tako, in temu primerno jim tudi luči delujejo. Edina zadeva, ki na vsakem vozilu 100% deluje je hupa. Brez tega vozilo pač ne pelje.
Na cesti je praktično cel dan gužva, zato je hitrost vožnje praviloma precej nižja kot pri nas, s tem pa, navkljub drenu, varnejša. In tudi, če se kaj zgodi, se zgodi pri nižji hitrosti. Nekako imam tudi občutek, da je čas vožnje na neki razdalji dokaj konstanten. Da se na motorju vozi manjša družina, z enim ali dvema otrokoma, ni nič posebnega. Seveda pa so vsi razen voznika brez čelade.Tolikšna količina vozil, v povezavi z večinoma dvotaktnimi motorji v rikšah in motorjih, ter precej starim voznim parkom (razen avtomobilov) seveda povzroča precej hud smog.
   
Driving car in Bangalore, India
Ok, sposodil sem si avto, da se odpeljem malce v hribe. Ooty recimo. Promet je dokaj smotan tukaj, zato sem nekako naštudiral da raje vzamem zvečer, se odpeljem do hotela in nato zjutraj na pot. Ok. Vozijo po napačni strani ceste. Menjalna ročica je na napačni strani. Žmigavci so na napačni strani. Vozijo malce divje, in semaforji so bolj za okras. Ampak vse to se da nekako predvideti. Nisem pa predvidel, da klinčev smog razprši svetlobo in se potem v kombinaciji z lučmi vidi precej švoh. Da ne omenjam da pač vsi nimajo luči. Pa da me bo še najbolj zezalo to, po kateri cesti se v katero smer vozi. Nekako mi ni jasno, katere so enosmerne in katere ne. Sem pa uspešno pripeljal do hotela, čeravno se nekajkrat izgubil. Nokia navigator je pomagala, ampak brez zapletov pač ni šlo. Kako bo šlo naprej, ker navigacije zunaj Bangaloreja pač ni, bomo še videli. AutoRoute ima vsaj kraje, cest med njimi pač ne. Za silo pa bo verjetno pomagal tudi Google Earth, če bom uspel dovolj zemljevidov v spomin nafilat.

Po Indiji - prvi del
Da ne bi Indijo spoznal samo iz vidika Bangaloreja, pa da poskusim kako je voziti v tem kaosu, sem si sposodil avto in se odpeljal proti Ootyju. Prva jeba je bilo priti ven iz Bangaloreja. Nokia 6110 in Nokia maps sicer podpirata Bangalore, vendar mi nedelujoča podatkovna povezava ni omogočila nakupa navigacije. Tako da sem potem gledal na zemljevid in se nekako orientiral. You wish! Izgleda da je bilo vse skupaj zamaknjeno za ene 200 metrov, kar je ravno prav da misliš da si na drugi cesti kot si res. In ko ti potem po kakšne pol ure uspe.... jasno, da tako naprej več ne gre, sem lepo Nokia maps zaprl, in le v enostaven navigator vpisal koordinate ene ceste za ven iz mesta, in potem GPS uporabil kot kompas. Sicer sem tako peljal po enem delu, kjer bi bilo čisto možno da sem bil prvi belec, ampak iz mesta sem pa prišel na cesto, ki sem si jo zastavil. Sama vožnja po mestu v bistvu ni nič posebnega. Ker gre počasi. Pač paziš, pa je. Malce zajebano rata, če imaš v eni roki GPS mobitel, voziš v gužvi, kjer je treba hupati, pa še slikal bi vmes. Ampak sem preživel. Bolj ko se oddaljuješ od mesta, bolj zeleno vse skupaj postaja. In čedalje manj prometa je. Ceste pa različne. Od lepo položenega asfalta, do čisto (ne)prevoznega niti makadama ne. Sploh potem, ko sem falil pravo cesto in vozil po stranski med vasmi. Sicer sem videl veliko zanimivega, recimo kako sadijo riž, pa otroke v šoli, pa šolo,…. ampak šlo je pa tudi bolj počasi. Sploh ko ti recimo zaradi popravljanja vodovoda kar tako zaprejo cesto. V bistvu stezo. In to brez obvoza. Ampak sem našel pot med hišami, kjer je bilo široko ravno za avto. Pa enemu sosedu nekaj ni pasalo, in je neko kamenje navozil, tako da je bil zaključek obvoza kar preko dvorišča drugega soseda.
         
Zajtrk v Ootyju:
Na zajtrku se je spet izkazalo da je kuhar očitno v prejšnjem življenju res pojedel preveč mesa. Samo ene klobasice so bile za vsejedce. Za vegetarijance pa prava pojedina. Sam sem navalil predvsem na palačinke, ki jih oni verjetno pojedo s kakšnim sumljivim pekočim zelenjavnim namazom, jaz pa kar lepo z marmelado. Pa ocvrte banane. Mnjam.

Po Indiji - drugi del , Ooty
V Ooty-ju sem na koncu pristal v hotelu, ki sem si ga že prej ogledal po internetu. In napaka je bila, da ga nisem že kar rezerviral. Tako bi vsa točno vedel kaj je moj cilj. Ampak resnici na ljubo nisem vedel, ali bom sploh pripeljal do Ootyja. In tako sem si rekel, da bom hotel poiskal kar tam. Začelo se je obetavno. Na vstopu v mesto, neka reklama za turistično agencijo, kjer lahko uredijo booking. Pa sem bil prehiter in odpeljal mimo. Ok, pogledam sam, pa se potem vrnem. In tako se peljem čez mesto. In nobenega spodobnega hotela. Spodobnega po kriterijih evropejca v Indiji. Sicer sem jih videl kar precej. Tudi takšnega, ki mora biti vheap tudi za Indijce. In tako sem se odpeljal iz mesta. Nič. Ok, še 3 km, če ne bo nič, grem nazaj v turist office. Seveda ni bilo nič. In sem peljal lepo nazaj. Dovoz v turist office je verjetno poskrbel za to da sem bil prvi turist, ki je sploh prišel tja. Kombinacija zanič makadama in strmega vstopa kaj hitro prestraši. No izkazalo se pa je, da ni nič od bookinga ali kaj podobnega, kar bi ti pri nas takšen office priskrbel. Dobil pa sem napotek, da je naprej desno en dober hotel. Tisti na sliki. Bel, terasast, se je izkazalo. No pa sem se odpeljal tja. Poln. Nič frej. So mi pa povedali za drugega malo naprej. In sem ga šel pogledat. Vendar mi po ogledu sobe nekako ni bil všeč. Saj ne vem točno kaj me je motilo, pa še interneta ni imel. In sem šel naprej. V centru sem nato spet našel enega. Spet poln. Klinac. Čas za vpogled v Firefoxovo zgodovino, katere hotele sem tukaj sploh gledal. Sullivan in Savoy. In na srečo mi je en domačin na parkirišču povedal kje sta. In na nesrečo pozabil povedati en zavoj na križišču. In sem se spet odpeljal naprej, kjer sem že bil. In po 7 km vprašal policaja, ki me je usmeril nazaj. S tem da mi je tokrat uspelo.

Tale Sullivan Court je bil verjetno zelo imeniten. Saj verjetno je še. Arhitektura ok. Se mu pa poznajo malce leta. Pri opremi poudarek na lesu. Vse je zelo čisto in prijetno. Internet 300 rupij za 4 ure v 24 urah, kar je kar ok. DVD player :-)) V bistvu zelo ok, le kuhar je v prejšnjem življenju pojedel preveč mesa. In se mora v tem življenju spokoriti. In zato sta bili od 20 jedi v večernem buffetu le dve non-veg. Ene malce zažgane ribe in nek piščanec v črni omaki. Imeli so pa makarone z gobovo omako in kitajske rezance. In par dobri vegetarijanskih jedi. Tukaj sicer makaronov ne kuhajo, ampak razkuhajo. Ali pa je bila to pač posebnost tega kuharja. Je pa sladica "gajor halva" (osnova je verjetno korenje" bila odlična. In se je z njo kuhar odkupil za vse ostalo. Nato sem hotel spiti kaj za spanec v prijetnem salonu, pa žal jim še ni uspelo interneta do tja potegniti. Tako da sem naročil kar v sobo. Po zajtrku pa naprej.
PS: Končna cena za nočitev, internet, večerjo, zajtrk in koktejl: 5247 INR. (op. cca 79 EUR).

Po Indiji - tretji del
Od Mysore do Bangaloreja je avtocesta. Takšna, s štirimi pasovi. Po dva v vsako smer. Čisto prava. Skoraj nobene luknje, kjer bi lahko avto not padel. Po prevoženih več kot 500 kilometrih, kjer so bili posamezni odseki takšni, da si jih je praktično nemogoče predstavljati, je to kot bi prišel nekam čisto drugam, ne v drugo državo ali kontinent, ampak kar na drug planet. Ok, avtocesta je vseeno v Indiji. To pač pomeni da se na travi med pasovoma pasejo krave. Če slučajno ne hodijo ob njej. To pomeni, da so občasno na cesti ležeči policaji, ali posebne barikade, ki zožijo cesto v en pas, da vozniki malce upočasnimo. Ker je pač naselje zraven, in prehod za pešče označen z zebro. Imam pa občutek, da v Indiji še nikomur niso povedali kaj zebra sploh pomeni. In pa U obrati. Se pravi da ti lahko nekdo uleti iz leve ali iz desne. Motoristi seveda lahko vozijo v obe smeri. Pa občasno tudi kakšen traktor ali kamion. Ker mu je tako bližje pač. Pragmatično. Po tej cesti se vozi, tokrat so bili verjetno zaradi nedelje v večini avtobusi, poganja kolo, hodi, pase krave in kar je še podobnih opravil za na cesto. Vozi se nekako max 120. Ker redko zmore več kakšno vozilo. Čeravno sem srečal tudi enega Porshe Cayena. Moj Suzuki se je kar dobro še držal. Ves čas sem se spraševal kako je z nesrečami. In ko sem že mislil, da bo šlo čisto brez se je zgodilo. Tik za mano, tako da sem videl v vzratnem ogledalu, se je v nasproti vozeč traktor, ki je šel v napačno smer, pa vseeno bolj po bankini kot cesti, zabil motorist. Verjettno z okoli 80 km hitrosti. Izgledalo je kar grdo. Ne vem kakšne so bile posledice, samo po moje ni preživel. Sicer pa nisem videl nič posebnega, pa tudi v nobeno kritično situacijo, da bi recimo moral full bremzati, nisem padel. Po moji oceni Indijci niso kaj prida vozniki. Dokaj nestrpni, ampak vdani da se pač ne da. Ampak vseeno silijo. Morda pa vseeno bo. Zato pa toliko trobijo. Oziroma molijo. Verjetno je to trobljenje v bistvu klicanje katerega izmed tisočih bogov, da naj vendarle ga usliši in nekaj naredi. Pa hitrost jim po moje kar malce preglavice dela. So vajeni bolj po 20 na uro, potem jim pa pri 100 že malce trda prede.

Po Indiji - četrti del - gorska pot na Nandi Hills
Gorske ceste so tukaj kar zabavne. Glavni faktor so pa promet, kjer večino predstavljajo tovornjaki in avtobusi. In pa vozniki, ki bi vsak rad vse prehitel. In se prehiteva res na vseh mogočih in nemogočih mestih. Na serpetinah pa še posebej piše, da moraš hupati. Ampak gre pa dokaj tekoče vse. Sicer malce počasneje, ampak tekoče. Imajo celo highway police, ki pa ne vem kaj točno počne. Tistih, ki prehitevajo na nepreglednih mestih zagotovo ne lovi. Še enkrat več sem pa ugotovil da vožnja ponoči tukaj ni ravno v veselje. Čeprav jim tukaj, zunaj mest, praviloma luči delujejo. Edino kakšen motorist je brez. Ali imajo žaromete tako nastavljene da bleščijo, še verjetneje pa je to posledica smoga in prahu in potem razpršene svetlobe. Res se vidi zelo slabo, in se bi komot zaletel v kakšnega ustavljenega, ki bi seveda bil brez luči, kaj šele utripalnikov.
    
Mysore Palace, spletna stran: http://www.mysore.org.uk/royal-buildings/mysore-palace.html
 
Op.: avtor besedila, Marko P. (vir: blog)

 

img: 
image/jpeg iconimgp1555.jpg
image/jpeg iconimgp1587.jpg
image/jpeg iconind-obleke.jpg
image/jpeg iconljudje.jpg
image/jpeg iconpalaca Mysore1.jpg
image/jpeg iconpalaca Mysore2.jpg
image/jpeg iconprodajalca-kokos-oreh.jpg
image/jpeg iconindijska šola na vasi

Prvomajski potep po Šri Lanki, 21.04.-06.05.2017

20 let mineva letos, odkar beležim naša družinska potovanja. Potem, ko smo dodobra "prejadrali" Evropo in okusili tudi nekaj Amerike, je prišel čas, da nas ponese tudi malo proti Aziji. Odločitev je padla za Šri Lanko, kamor smo poleteli iz Beograda na Dubai...

 

.... in Dubai - Colombo:

Šrilanka preseneča na vsakem koraku. Potem, ko je bila država (prej Cejlon) pod evropsko prevlado celih 450 let, je postala neodvisna od Velike Britanije konec 50-ih let.

Danes predstavlja biser indijskega oceana, ki po svoji obliki kot "solzica" kaplja iz repa velike Indije.

Državo zaznamujejo obširne plantaže čajev v zelenem in hribovitem osrčju dežele, množice budističnih in hindujskih templjev vseh velikosti in podob, pisana paleta okusnega tropskega sadja, vodni slapovi (več kot 100 slapov, najvišjega 239m smo tudi obiskali), dolge plaže, ki pa so ponekod še precej divje in na žalost onesnažene, boleči spomini na razdejanje, ki ga je prizadel tsunami v letu 2004...in še mnogo več.

Država je res zelo raznolika, saj ponuja paleto vsega, kar lahko vidiš, doživiš, zavohaš, okusiš ... Lepo je brati podatek, da se Šri lanka ponaša z najvišjo stopnjo pismenosti v celotni Južni Aziji (92%). Večkrat med potjo smo iz avta videli množice prikupnih otrok v belih uniformah, kako se vračajo iz šole.

Presenetljivo, da skoraj ne vidiš kadilcev, uporabo avtomobilov izpodrivajo tuk-tuk-i, mopedisti, tudi kolesarji in avtobusi. Življenje na Šri Lanki je preprosto in skromno,  pa vendar živijo ljudje z nasmehom na obrazu.

Poleg vsega, pa je še mnogo drugega, kar bi bilo potrebno izboljšati. Najprej naj izpostavim pomanjkljivo skrb za okolje. Šri Lanka se ponaša z lepo naturo (predvsem osrednji del), pa vendar so še zelo pri dnu s svojo ekološko zavestjo in odgovornostjo do okolja. Smeti žal ne najdejo svoje mesto v smetnjakih, ki so tudi pomanjkljivo razpoložljivi na javnih mestih. Ceste imajo sicer kar dobro asfaltirane po vsej državi (če izključim kakšne gozdne in makadam ceste), so pa zato zelo ozke, zasedajo pa jih predvsem tuk-tuk-i in malo avtomobilov. Slednji so privilegij tistih, ki si jih lahko privoščijo.

Pri potovanju po deželi je prednost ta, da so razdalje kratke, zaradi prometnega kaosa in vožnje brez posebnih pravil, pa zato prevoženih 30 km časovno izpade, ko da si jih naredil 60 km. Tudi na smerokaze in prometne table nimaš kaj za pričakovati (ulice v mestih pravzaprav niso označene). Popotnik se lahko zanese le na GPS in / ali dober zemljevid, ki pa bi verjetno tudi ne bi bil preveč v pomoč ravno zaradi prej omenjenih slabih usmerjevalnih označb.

Na kratko o našem potovanju »v lastni režiji«:

LETALO: nakup kart preko spleta Fly Dubai, let Beograd-Dubai in Dubai-Colombo (enako povratek). Pot malce dolga ravno zaradi dodatnih ur vožnje do BG.

ČAS POTOVANJA: 15 dni (21.4. – 6.5.2017), kar je ravno prav, da nekaj dni nameniš za počitek, 1 teden pa za odkrivanje dežele.

PLAN PO DNEVIH:

  • Prve 3 dni nastanitev v Negombo / Serendib Guest House (idealno za počitek od dolge poti, prilagoditvi časovnemu pasu in izdelavi plana)
  • 8 dni najem rent-a-car na mestu samem. Po priporočilih na spletu mož izbere ponudnika »Kings Rent a car (PVT) limited«, www.kingsrentacar.com. Vozniške izkušnje žal sama ne morem deliti na tem mestu, zato nekaj besed na moževem blogu - TUKAJ.
  • Odločili smo se za krožno, po katerih smo najprej odrinili proti osrčju Šri Lanke, nato pa proti jugu, z zaključkom ob JZ obali ter nazaj proti Negombu.
  • Zadnja 2 dni ponovno v Negombo (bližina letališča)

DESTINACIJE VREDNE OGLEDA (priporočam):

  • Obisk slonje sirotišnice
  • Dambulla Cave Temples
  • Nuwara Eliya (po poteh »zelenega osrčja« države in plantaž čajev)
  • Wehedrahena Temple, Matara
  • Galle Light House (in kopanje v manjšem zalivu, kjer ni velikih valov)

01 - Odhod via BG (letalo BG-Dubai): 21.04.2017

Na pot proti BG (za polet via Dubai) smo se odpravili dan prej ob 15:30 - v izogib medijsko odmevnim kolonam na SLO -HRV meji. Vendar na naše presenečenje je bilo na SLO -HRV meji (Obrežje) pred nami le nekaj avtomobilov (cca 5-10 min čakanja), na HRV -SRB meji pa smo čakali le 20 min. Prihod v Airport Hotel ob 21:25 in večerja " na srbski način " v Restoran Boss. Mučkalica super, le pozabila sem na "čar" zakajenih javnih prostorov.

02- Beograd (obisk muzeja letalstva in check-in za polet proti Dubai: 22.04.2017

Časa do poleta za Dubai je dovolj. Zato se po zajtrku odpravimo do bližnjega muzeja letalstva, ki jim sicer malce propada (objekt, ambient), pa čas bi že bil, da informativne table v muzeju opremijo z angleškimi podnapisi. Kot da vsi berejo "cirilico".

img: 
image/jpeg icon1492856133461.jpg
image/jpeg icon1492856133698.jpg
image/jpeg icon1492856133846.jpg
image/jpeg icon1492856133960.jpg
image/jpeg icon1492856134091.jpg

03- Pristanek na Šri Lanki in udobna namestitev v Serendib Guest House, Negombo: 23.04.2017

Za nami je vmesni let s pristankom na letališču Dubai - mestu, ki po številu združuje prebivalce naše male Slovenije. V Colombo smo prispeli ob 05:30 zjutraj in se (utrujeni in neprespani) namestili v Serendib Guest House.

Spanec se je prilegel, potem pa malce osvežitve v bazenu in sprehod do plaže. Serendib Guest House toplo priporočam vsakemu popotniku ob prihodu na Šri Lanko. Od letališča je oddaljen le nekaj kilometrov, vodi pa ga tamkaj živeča slovenka Nataša in domačin Pradeep. Imajo lepo urejen vrt in bazen, ki je v tropski vročini nepogrešljiv del, zato smo tudi v naslednjih dne, ko smo se odločili za potep po deželi, iskali namestitve z bazenom (more žal ni dopuščalo brezskrbnega plavanja). Več o Serendib Guest House na Booking.com

img: 
image/jpeg icon1492938525495.jpg
image/jpeg icon1492938525854.jpg
image/jpeg icon1492938526000.jpg
image/jpeg icon1492938526133.jpg
image/jpeg icon1492945654799.jpg
image/jpeg icon1492945654895.jpg
image/jpeg icon1492952947024.jpg

04- Negombo (vstajanje z ribiči /Fish Market in s čolnom po laguni) : 24.04.2017

Dolg jutranji spanec, le Marko in Nastja potrdita izjemo in vstaneta že ob 5:15, da se s tuk-tukom odpravita na Fish Market v Negombo, kjer si ogledata ribiče pri delu.

Popoldan se s tuk-tukom vsi skupaj odpeljemo v Negombo, kjer nas domačin ob spremstvu našega šoferja (ki vsaj malo zna angleško) zapelje s čolnom po laguni. Tu lahko lepo vidiš skromna domovanja pridnih ribičev, s smetmi obložene bregove in sušenje ulovljenih rib, na katerih se pasejo ptiči, predno ulov prispe verjetno na tržnico :-) Laguni dajejo čar ptiči, otočki porastlimi z zelenimi lesnatimi drevesi mangrov, katerih semena se kalijo na samem drevesu, pa seveda srečanje z opicami (po naselitvi 1 para izpred 2 let, sedaj 22 opic).

img: 
image/jpeg icon1493049084756.jpg
image/jpeg icon1493049084932.jpg
image/jpeg icon1493049084580.jpg
image/jpeg icon1493049084179.jpg
image/jpeg iconIMG_4805.jpg
image/jpeg iconIMG_4808.jpg
image/jpeg iconIMG_4817.jpg
image/jpeg iconIMG_4820.jpg
image/jpeg iconIMG_4837.jpg
image/jpeg iconIMG_4845.jpg
image/jpeg iconIMG_4863.jpg
image/jpeg iconIMG_4866.jpg
image/jpeg iconIMG_4869.jpg
image/jpeg iconIMG_4872.jpg
image/jpeg iconIMG_4892.jpg
image/jpeg iconIMG_4914.jpg
image/jpeg iconIMG_4917.jpg
image/jpeg iconIMG_4924.jpg
image/jpeg iconIMG_4929.jpg

05 - Jahanje in umivanje slonov ter obisk vrta zelišč in začimb: 25.04.2017

Tretji dan sklenemo z obiskom slonje sirotišnice Millenium Elephant Foundation, kjer kar dobro tržijo jahanje, umivanje slonov in obisk manjšega muzeja.

Po priporočilu šoferja (ziher lokalne naveze) obiščemo še Herbal Medicines Garden - zakladnico rastočih zelišč, začimb in drugih zdravilnih rastlin, kjer jih na mojo željo "podpremo" z izbranim nakupom. O učinkih kupljenega, pa več v prihodnje :-)

img: 
image/jpeg icon1493120898842.jpg
image/jpeg icon1493120898728.jpg
image/jpeg icon1493120898613.jpg
image/jpeg icon1493120898500.jpg
image/jpeg icon1493120898324.jpg
image/jpeg icon1493120898150.jpg
image/jpeg icon1493120898024.jpg
image/jpeg icon1493120897888.jpg
image/jpeg icon1493120897605.jpg
image/jpeg icon1493120897451.jpg
image/jpeg icon1493120897306.jpg
image/jpeg icon1493120897166.jpg
image/jpeg icon1493120896907.jpg
image/jpeg icon1493120896783.jpg
image/jpeg icon1493120896576.jpg
image/jpeg iconIMG_4936.jpg
image/jpeg iconIMG_4940.jpg
image/jpeg iconIMG_4943.jpg
image/jpeg iconIMG_4979.jpg
image/jpeg iconIMG_4983.jpg
image/jpeg iconIMG_4993.jpg
image/jpeg iconIMG_4994.jpg

06 - Najem avta, prvi templji (Dambulla), srečanje z razgreto slonico na cesti in zvin gležnja: 26.04.2017

Po zajtrku se poslovimo od udobja pri Nataši, prevzamemo rent-a-car meni neznanega modela (Perodua Axid) in se privajamo prvih kilometrov njihovega prometnega režima (vožnja po levi, piskanje na skoraj vsakem ovinku, moč večjega nad manjšim, ozke ceste, usmerjevalne table le " tu in tam",...).

Vozimo v osrednji del Šrilanke, preko mesta Kurunegalla proti Dambull-i.

Tu obiščemo Dambulla Cave Temples, kjer je na ogled 5 naravnih jam, v katerih so na ogled različne podobe bud v velikosti od 15-25 m. Ob prihodu je obvezno sezuti čevlje in imeti zakrita ramena in noge (ženske). Zaradi od sonca razgretih tal je praktično imeti s sabo nogavice. Ob vhodu se nahaja budistični muzej, nad njim pa kraljuje 30m visok Buda (Golden Temple).

Žal se obisk tega kraja zame zaključi nerodno, saj si pri hoji po kamnitih stopnicah (nepravih oblik in neravnih površin) zvijem gleženj. Nekako še prišepam do avta z bolečino v gležnju, ki mi začne otekati. Namestimo se v Asnara Village, cca 10 km iz Sigiriye z mojim upanjem, da bo noga naslednji dan ok.

img: 
image/jpeg icon1493204141507.jpg
image/jpeg icon1493204141705.jpg
image/jpeg icon1493204141952.jpg
image/jpeg icon1493204142122.jpg
image/jpeg icon1493267401888.jpg
image/jpeg iconIMG_5019.jpg
image/jpeg iconIMG_5020.jpg
image/jpeg iconIMG_5051.jpg
image/jpeg iconIMG_5032.jpg
image/jpeg iconIMG_5036.jpg
image/jpeg iconIMG_5038.jpg
image/jpeg iconIMG_5056.jpg
image/jpeg iconIMG_5064.jpg
image/jpeg iconIMG_5065.jpg

07 - Sigiriya (Pidurangala Rock) in obisk bolnišnice v mestu Kandy: 27.04.2017

Noč zame žal ni bila preveč udobna (bolečine in otekanje gležnja).

Nastja in Marko skočita na bližnji vrh Pidurangala Rock (cca 20-30 min hoje do vrha), ki je po priporočilu menda cenejša, pohodniško lažja in z vidika razgleda primernejša alternativa od Sigiriya Rock Fortress, na katero se ponuja razgled (v nasprotju s tistimi, ki stojijo na njenem vrhu).

S Kajo počakava v avtu, kjer imava "razgled" žal le na mogočno drevo z velikim mravljiščem in čakajoče voznike tuk-tuk-ov, ki so verjetno sem pripeljali turiste.

Nadaljujemo v smeri proti kraju Kandy - preko Matale z zelo zgoščenim prometom. Prikupni ponovno otroci, ki se v snežno belih uniformah (deklice s kitkami) vračajo iz šole. Ustavimo se v mestu Kandy in po navodilu Mondial Assistance (Vzajemna ZZ) poiščemo zdravniško oskrbo v Suwasevana Hospital Kandy za moj zvit gleženj (obveza, recept za protibolečinske tablete in napotek za nakup bergel).

img: 
image/jpeg icon1493270267860.jpg
image/jpeg icon1493279571932.jpg
image/jpeg icon1493279572196.jpg
image/jpeg icon1493279573317.jpg
image/jpeg icon1493279573796.jpg
image/jpeg icon1493279599070.jpg
image/jpeg icon1493297319589.jpg
image/jpeg icon1493267273067.jpg
image/jpeg iconIMG_5093.jpg
image/jpeg iconIMG_5103.jpg
image/jpeg iconIMG_5107.jpg
image/jpeg iconIMG_5116.jpg
image/jpeg iconIMG_5117.jpg
image/jpeg iconIMG_5121.jpg
image/jpeg iconIMG_5130.jpg
image/jpeg iconIMG_5133.jpg
image/jpeg iconIMG_5152.jpg
image/jpeg iconIMG_5182.jpg
image/jpeg iconIMG_5192.jpg

08 - Kandy (tempelj budinega zoba) in prihod v zeleno osrčje Šri Lanke (plantaže čajev): 28.04.2017

Po zajtrku obiščemo 205m oddaljen Dalada Maligawa - Temple of the Sacred Tooth, v katerega dnevno prinašajo ljudje cvetje (se prodaja zunaj), znotraj pa ga potem mečejo v vrečo, da naredijo prostor drugim.

Ponovno se pred nami pojavi postava, ki se ponudi za vodiča...in dvomim, da je to res nujno potrebno, saj precej ljudi hodijo sami naokoli. Napitnina seveda sledi, kot si pač pripravljen plačati. Na Šri Lanki izjemoma naletiš na cenike, razen v restavraciji in morda še kje....večinoma je "cena na besedo in pogajanje".

Nadaljujemo pot v "zeleno" osrčje dežele - do Nuware Eliya, ki ji pravijo tudi "Little England". Hribovita cesta nas na višini 1.500-1.900 m.n.v. vodi počasi navkreber, desno, levo in pred nami vedno več bujnega rastlinja, vse dokler ne izginejo drevesa ob cesti in se nam odpre pogled na prve plantaže čajev. Res čudovito in "must stop" postanek ob cesti. Slikovito naravo "kvarijo" le množice jumbo plakatov, ki tu res ne sodijo.

Na mojo željo obiščemo Victoria Garden nedaleč stran od Nuwara Eliya Hills Rest, kjer se predhodno prijavimo za nočitev. Gre za park podoben našemu Arboretumu Volčji Potok, s cvetjem in mogočnimi drevesi ter ravno prav velik za 1h sprehod. Povratek s tuk-tuk-om, ki nam zaračuna skromnih 200 lkr (1,37 eur).

img: 
image/jpeg icon1493360292768.jpg
image/jpeg icon1493360291866.jpg
image/jpeg icon1493360292103.jpg
image/jpeg icon1493360292182.jpg
image/jpeg icon1493360292411.jpg
image/jpeg icon1493386278148.jpg
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg iconVictoria Park
image/jpeg icon1493386279688.jpg
image/jpeg icon1493386279859.jpg
image/jpeg icon1493386279999.jpg
image/jpeg iconIMG_5226.jpg
image/jpeg iconIMG_5251.jpg
image/jpeg iconIMG_5257.jpg
image/jpeg iconIMG_5260.jpg

09 - Nuwara Eliya (tovarna čaja, konjske dirke in ogled najvišjega slapa na Šrilanki): 29.04.2017

 

Po priporočilu zakoncev v Nuwara Eliya Hills Rest, kjer smo prespali, obiščemo manjšo tovarno čaja Pedro Estate Tea Factory, kjer nas popeljejo skozi prostore in obrazložijo proizvodnji proces od sušenja, mletja, čiščenja, ločevanja in sortiranja ter pakiranja čaja za odvoz. Seveda opravimo tudi nakup čaja več vrst.

Ker smo že dan poprej opazili plakat za konjske dirke, smo na seznam planiranih postankov uvrstili še Horse Racing Festival 2017. Kupimo najcenejšo karto, ker za tribuno ravno nimamo primerne preobleke (moški v suknjičih, ženske v "šmensi - pensih" oblekcah in v klobučkih).

Na Gregory Lake si vzamemo turističnih 30 min za najem koles iz časa naših babic (dlje bi težko prišli). Pravzaprav je bilo te slabe pol ure ravno prav, da pretegnemo malo noge in se popeljemo ob jezeru, katere okolica je res lepo urejena.

V nadaljevanju poti pa čist' zalutamo v hribovje po serpentinasti cesti do cca 1.800 m.n.v.

Ko si zaželiš, da bo konec, te preseneti tabla z napisom "No entry without a permit". In povratek nazaj, dokler le ne najdemo ciljne točke - Bambarakanda Waterfall (najvišji slap na Šrilanki, 263m). Med vožnjo (Nuwara Eliya - Tangalle) nas celo ujame dež za kratek čas in pozno zvečer dosežemo obalni del, kjer se nastanimo v Tangalle pozno zvečer (ob 21h).

img: 
image/jpeg iconPedro Estate Tea Factory
image/jpeg iconPedro Estate Tea Factory
image/jpeg iconPedro Estate Tea Factory
image/jpeg iconPedro Estate Tea Factory
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconHorse Racing Festival 2017
image/jpeg iconGregory Lake
image/jpeg iconGregory Lake
image/jpeg iconGregory Lake
image/jpeg iconGregory Lake
image/jpeg iconBambarakanda Waterfall
image/jpeg iconBambarakanda Waterfall
image/jpeg icon1493562273840.jpg
image/jpeg icon1493562274062.jpg
image/jpeg icon1493562274159.jpg
image/jpeg icon1493562275673.jpg
image/jpeg iconGregory Lake
image/jpeg iconGregory Lake
image/jpeg iconIMG_5474.jpg
image/jpeg iconHorton Plains
image/jpeg iconHorton Plains
image/jpeg iconIMG_5504.jpg
image/jpeg iconIMG_5518.jpg
image/jpeg iconIMG_5522.jpg
image/jpeg iconIMG_5529.jpg
image/jpeg iconIMG_5544.jpg
image/jpeg iconIMG_5551.jpg
image/jpeg iconjužno obalni del
image/jpeg iconIMG_5555.jpg
image/jpeg iconIMG_5559.jpg
image/jpeg iconIMG_5562.jpg
image/jpeg iconIMG_5579.jpg
image/jpeg iconIMG_5580.jpg
image/jpeg iconIMG_5568.jpg
image/jpeg iconIMG_5573.jpg
image/jpeg iconIMG_5574.jpg
image/jpeg iconIMG_5582.jpg

10 - Južna Srilanka in pridih obalnega dela (Tangalle - Mirissa): 30.04.2017

Del našega 7-dnevnega potepanja po Šri Lanki, za kolikor smo si rentali avto 4. dan po prihodu v Colombo, se je sedaj prevesil v južno-obalni del. Tako smom zaključili raziskovanje dežele bolj na "easy"...

Plaže so sicer zanimive, vendarle ocean ne ponuja brezskrbnega plavanja, zato pri iskanju namestitev preko Booking.com nujno vklopimo filter za zunanji bazen, ni pa odveč preveriti ali imajo postelje tudi mrežo za komarje (zelo zaželjeno).

Turtle Eco Beach v kraju Madiha (4 km od Mirisse) je bila kar prava izbira (vrt, bazen, dostop do plaže), fotografije na spletu pa so vseeno presežek realnega in ni vse tako, kot dejansko. Posebnost je bila morda najina kopalnica "pod palmami". Vseeno se odločimo za 2 nočitvi in predamo v pranje še umazano perilo.

img: 
image/jpeg icon1493564346836.jpg
image/jpeg icon1493564346977.jpg
image/jpeg icon1493564347114.jpg
image/jpeg icon1493564347250.jpg
image/jpeg icon1493564347369.jpg
image/jpeg icon1493564347497.jpg
image/jpeg icon1493625044402.jpg
image/jpeg icon1493625044567.jpg
image/jpeg iconIMG_5585.jpg
image/jpeg iconIMG_5591.jpg
image/jpeg iconIMG_5593.jpg
image/jpeg iconIMG_5597.jpg

11- Dvodnevni oddih ob obali (Turtle Eco Beach) in obisk Wehedrahena Temple: 01.05.2017

V Turtle Eco Beach smo si rezervirali dve nočitvi, da malce polenarimo pod palmami in še napravami (bazen, morje). Z Markotom pa potreben nakup sadja in vode izkoristila za obisk še enega templja.

V mestu Matara se nahaja veličasten Wehedrahena Temple, visok celih 39m in upodobljen v rdeče oblečenega Budo. Možen je sprehod po stopnicah, speljanih okoli njega, s tem da je vhod v objekt pod zemljo, po ozkih hodnikih z vsega skupaj 20.000 stenskimi poslikavami z zgodbami iz življenja Buda. Kar zanimivo, morda tudi to, da nama je domačin preprečil, da nisva plačala za hrambo čevljev (pred vstopom v tempelj) 3x- ceno. Sicer je drobiž, pa vendar.... Lepo od njega :-)

img: 
image/jpeg icon1493633704771.jpg
image/jpeg icon1493633705071.jpg
image/jpeg icon1493633705203.jpg
image/jpeg icon1493633705325.jpg
image/jpeg icon1493633705472.jpg
image/jpeg icon1493633705590.jpg
image/jpeg icon1493633705691.jpg
image/jpeg iconIMG_5609.jpg
image/jpeg iconIMG_5602.jpg
image/jpeg iconIMG_5611.jpg
image/jpeg iconIMG_5615.jpg
image/jpeg iconIMG_5621.jpg
image/jpeg iconIMG_5626.jpg
image/jpeg iconIMG_5634.jpg
image/jpeg iconIMG_5635.jpg
image/jpeg iconIMG_5636.jpg
image/jpeg iconIMG_5638.jpg
image/jpeg iconIMG_5645.jpg
image/jpeg iconIMG_5647.jpg
image/jpeg iconIMG_5650.jpg

12 - Ob JZ obali v smeri proti Galle: 02.05.2017

Po dvodnevnem lenarjenju v Turtle Eco Beach, vozimo proti Weligama Bay, kjer se ustavimo za ogled Taprobane Island, kjer zaračunajo vse do 2.200 usd / noč brez 14% davka. Mali raj za bogataše in morda za vse sveže poročene pare :-)

Vredno postanka na naši obalni poti je vsekakor tudi mestece Galle, kje se zadržimo pri svetilniku Galle Light House in izkoristimo za kopanje v morju. Prijetno, še vedno pa je potrebna pazljivost zaradi močnih tokov, ki jih ustvarjajo veliki valovi.

Obala v smeri Galle-Colombo ponuja pogled na manj in bolj lepe plaže, pozornost pa v kraju Hikkaduwa pritegnejo prvi prizori ribičev, ki sedijo na palicah, zapičenih v dno morja. Sicer ne vem, koliko ulovijo sredi dneva...morda pa je to tudi vaba turistom, ki nam za fotografiranje terjajo napitnino.

Namestimo se v Kalutari (Mahakumara White House Hotel) , pri smešno prijaznem šrilančanu, ki sicer živi v Švici, kjer ima turistično agencijo, na Šri Lanki pa dva "House hotela".

img: 
image/jpeg iconIMG_5649.jpg
image/jpeg iconIMG_5652.jpg
image/jpeg iconIMG_5653.jpg
image/jpeg iconIMG_5661.jpg
image/jpeg iconIMG_5663.jpg
image/jpeg iconIMG_5668.jpg
image/jpeg iconIMG_5675.jpg
image/jpeg iconIMG_5676.jpg
image/jpeg iconIMG_5677.jpg
image/jpeg iconIMG_5678.jpg

13 - Glavno mesto Colombo in sklenitev 1-tedenskega potepanja s povratkom v Negombo: 03.05.2017

Zadnji dan najema avtomobila izkoristimo za obisk glavnega mesta Colombo, za katerega sem upala, da bo to vrhunec od vseh obiskanih krajev. Mesto me žal ni preveč očaralo, ali pa je to tisti tipični utrip večjih mest značilnih za Indijo in Šri Lanko. Vsekakor življenje tu poteka v "peti brzini" in v popolnem nasprotju z osrednjim delom države, kjer te "zmoti" lahko samo dolgotrajna vožnja po hribovitih cestah,... pomiri pa pogled na bujno zeleno naravo. Ker so bile temperature precej visoke (nad 30st C.) in ker je bila tudi prava umetnost najti primerno parkirno mesto, smo si mesto razmeroma hitro ogledali.

Za "shopping time" še izberemo nakupovalni center "Majestic City". Za naše razmere nekaj podpovprečnega, za lokalne obiskovalce pa verjetno bistveno več ali pa tudi ne. Tudi ni bilo pretirano veliko ljudi (ob 11h dopoldne). Opravimo nakup manjše špecerije in kupimo nove natikače, potem ko so slednje (usnjene) zdržale ravno teden dni.

Nadaljujemo z obiskom National Museum Colombo. Gre za muzej zgodovine Šri Lanke, ki navzven s svojo stavbo deluje kot »bela golobica« sredi sivine mestnega utripa, prometnega kaosa in v vse smeri drvečih tuk-tuk-ov. Muzej kot tak je zanimiv za obisk, kaj več pa zapisati na tem mestu nimam.

V času našega obiska je bilo v mestu res čutiti eno »zmedo«, veliko pa je bilo tudi sanacijskih in gradbenih del, otežkočeno parkiranje, zato smo obiskali le še Gangaramaya Buddhist Temple, med vožnjo pa iz avta v foto objektiv ujeli še nekaj mestnih utrinkov.

img: 
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconNational Museum Colombo.
image/jpeg iconColombo
image/jpeg iconColombo
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple
image/jpeg iconGangaramaya Buddhist Temple

14 – Negombo in 2-dnevni oddih v Serendib Guest House pred povratkom domov; 04.05. in 05.05.2017

Potovanje po Šri Lanki smo zaključili ponovno z namestitvijo pri Nataši (Serendib Guest House)  - pred povratkom domov.

Na stičišču Evrope in Azije - GRUZIJA

Treking po Gruziji, 1.8. - 11.8.2021


 

ODLOČITEV ZA GRUZIJO:
Treking po Gruziji smo načrtovali že poleti 2020, ko je bilo vse že odločeno, potrjeno in vplačano. Pa nam je epidemija s koronavirusom takrat prekrižala načrte in smo se od prvotne treking ideje pač poslovili. Za leto 2021 smo si za novo treking destinacijo izbrali Islandijo, pa nam tudi ta ni bila namenjena oz. smo jo preklicali potem, ko se je izkazalo, da ne moremo potovati z mladoletno osebo, ki še ni bila cepljena z 2. odmerkom proti covid-19.

Po spletu okoliščin sta v poletju 2021 dva potnika odpovedala udeležbo za treking po Gruziji, ki ga je agencija Izimanija za leto 2021 vendarle lahko organizirala. Prijava je stekla in tako sem se (tokrat žal brez moža) priključila skupini 15 pohodnikov, ki sem jih že na letališču takoj prepoznala kot ekipo prijetnih, družabnih in timsko naravnanih ljudi. Med nami so na poti nastopile zabavne prigode, medsebojna pomoč, obilo zgodb, izmenjanih štorij, pač pogovori v nedogled, ki še kako prav pridejo, ko ubiraš korake v hrib in na trenutke na tak način  pozabiš na utrujenost.

 

POVZETEK TREKINGA:

  • Čas potovanja: 11 dni (od 1.8. do 11.8.2021)
  • Organizator: agencija Izimanija 
  • Letalo: Ljubljana-Istanbul-Tbilisi (enako nazaj) 
  • Prevoz po Gruziji: najet šofer s komfortnim kombijem znamke MercedesBenz za cca 20 ljudi, ki nas je vozil od ene do druge destinacije z vso prtljago. Po informacijah sodeč smo po gruzijskih cestah prevozili cca 1500km. 
  • Pot po Gruziji nas je peljala od Tbilisija na JV do skrajnega SZ države. Prevozili cca 1500km (kot nam je zatrdil šofer).
  • Namestitve: hoteli 3* (Tbilisi, Stepantsminda, Kutaisi, Mestia) in skromnejša namestitev v gorskem “guest house-u” v vasi Adishi. Zaradi začrtane poti, smo 2x spali v izbranih krajih.
  • Hrana: urejeni 3 obroki na dan, včasih lunch paketi na poti in kakšna večerja v lastni režiji.

 

 

Fotka začrtanih poti  - TREKING GRUZIJA 2021 (klikni na sliko za povečavo)

Število pohodniških dni: 5

  • Treking tura 1 (4h 40min) / 3.avgust: Po pogorju Juta, do jezera Juta 2650m in do naselja Stepantsminda oz Kazbegi 1740 m 
  • Treking tura 2 (7h) / 4.avgust: od cerkve Tsminda Sameba na višini 2175m, vse do koče Altihut, 2969m 
  • Treking tura 3 (5-6h) / 7. avgust: Do Zhabeshi in vasice Adishi (1700m) 
  • Treking tura 4 (9h) / 8. avgust: proti ledeniku Adishi, smer Khalde in Iprari
  • Treking tura 5 (5h 30min) / 9.avgust: Do slapu Shdugra na nadmorski višini 2400m 

Število nepohodniških dni (4) - ogledi znamenitosti:

  • prestolnica Tbilisi, ogled mestnih znamenitosti in vožnja z gondolo na mestni grič 
  • mestece Gori: rojstni kraj diktatorja Stalina 
  • s čolni po soteski Martvili 
  • Mesto v skali Uplistsikhe 

 

 

Gruzija brez dvoma očara. Glede na način raziskovanja dežele, jo vsak popotnik doživi pač po svoje. Mi, kot treking druščina, smo imeli priložnost spoznati predvsem čare njene narave - od zelenih dolin do pogorij, ki se glede na klimatske razmere razprostirajo od golih oz. travnatih gorskih površin do močno poraščenih z gozdovi (severno zahodni del /Svaneti). 

Med vožnjo sem malce pokukala v turistični vodič kolegice in v njem piše, da je Gruzijo najbolj primerno obiskati od srede maja do prve polovice julija ter od septembra do srede oktobra, ko je večinoma na voljo toplo in sončno vreme. Ko se temperture v juliju in avgustu povzpnejo vse do 40 st.C, se je najbolje nahajati nekje v gorovju, kar smo izpolnili tudi na naši odpravi.

V nadaljevanju opis poti po dnevih.

Nekaj informacij o Gruziji

NEKAJ INFORMACIJ O GRUZIJI IZ PRIPOVEDOVANJA LOKALNEGA VODIČA:

Gruzija je zakavkaška država, ujeta med Rusijo, Turčijo, Armenijo in Azerbajdžanom - na stičišču Zahodne Azije in Vzhodne Evrope. Znotraj Gruzije se nahajata še avtonomni pokrajini Južna Osetija in Abhazija, vendar je vstop v obe pokrajini mogoč le z dovolilnicami. Je ena od prvih držav, ki je priznala krščanstvo kot osnovno vero. Nosi prav poseben značaj, ki je kombinacija evropskega, orientalskega in ruskega, zgodovinsko pa je prežeta z zgodbo, ki jo je narodu zapisal Stalin in seveda nekdanja Sovjetska zveza, od katere se je Gruzija odcepila oz. postala neodvisna, leta 2008 pa se je izbruhnila tudi rusko-gruzijska vojna. Stalina danes ponekod in nekateri v Gruziji še vedno poveličujejo na svoj način, zato smo bili opozorjeni, naj ne bomo presenečeni v mestu Gori, kjer smo si ogledali njegov muzej.

Sama sem v mestih predvsem opazila ulično umetnost in med pripovedovanjem lokalnega vodiča ugotovila, da je to dežela najstarejših cerkva, bogata z legendami, ki si jih vsak razlaga po svoje, obilico okusne hrane in druženja za mizami, kjer ne manjka zdravic. Tudi nam jih je vodič nekaj namenil, ko smo se družili na tradicionalnih večerjah in tako hvaležno dvigali kozarce za to in ono, kar imamo v življenju in kar pač smo :-).

Pridelava vina je še posebej svojevrstna, saj se ponekod (poleg sodobne proizvodnje tehnologije) poslužujejo tudi več tisoč let starih postopkov.

Gruzijska abeceda: Gruzijci uporabljajo 3 abecede od 14 unikatnih abeced na svetu, ena od črk pa je tudi na logotipu Wikipedije. Ne uporabljajo velike začetnice, vsaki črki v abecedi pa pripada tudi svoja številka, s katero si pomagajo pri pisni navedbi številke, npr. 2021. Menda znotraj države govorijo različne različice jezikov in v bistvu se med sabo jezikovno ne razumejo (ali vsaj zelo slabo - ne vem), čeprav uporabljajo isto abecedo.

Transport: Glede discipline na cesti, se Gruzijci ravno ne morejo pohvaliti, zato pa je kar stroga regulativa cestnih predpisov in kazni. Vozniški izpit delajo iz teoretičnega in praktičnega dela. Poleg vozniških ur, za vozniško licenco plačajo 75 larov. Letno vsak dobi 100 pik, od katerih se odštevajo kazenske točke (npr za prevoženopolno črto). Če voznik pokuri vseh 100 pik sredi leta, preostanek leta avta ne sme več voziti, s 1.1. pa se mu ponovno naloži 100pik. Prevladajo pa japonski avtomobili, ki jih vozijo po Gruziji. Če kupiš v Gruziji električni avto, si oproščen plačila registracije, prav tako je koriščenje e- polnilnic po vsej državi brezplačno. V mestu vozijo 40-60, na avtocesti pa 110 km/h. Za prekrške imajo mejo +15km/h nad omejitveno hitrostjo.

Oblast je na svojem mestu, na cestah pa kraljujejo krave, med katerimi vozniki pogosto vozijo slalom.

Izobraževalni sistem v Gruziji: stopnja pismenosti je 99,8%. Imajo 2085 šol, osnovnih šol (od 6. leta dalje) in srednjih šol (od 15. leta dalje), torej devetletka. Srednja šola traja 3 leta in ni obvezna. Plača učiteljev je različna, od 800-1600 larov (220-450 eur).

Posebnost priimkov ljudi: ob rojstvu otrok ne prevzame priimka staršev oziroma priimek predstavlja kombinacijo družinskega priimka In končnico pokrajine (dze, ia, iani), od koder izvira družina. Npr. končnica"iani" v priimku pomeni, da oseba prihaja iz pokrajine Svaneti. Imena, ki se končajo z -shvili, običajno izvirajo iz vzhodne Gruzije. Če se konča z "-dze", verjetno izvira iz zahodne Gruzije.

Osebni dohodki in pokojnine: 
Povprečna plača gruzijca je cca 350€. Posebnost je tudi v pokojninah Gruzijcev. Upokojijo se pri cca 65 letih (moški) in vsi dobijo min 220 larov neglede na to ali so bili delovno aktivni ali ne. Pred kratkim so pokojninski sistem spremenili z možnostjo plačevanja prispevkov (6%plače), kumulativno pa ob doseženem pragu plačanih prispevkov ustrezno korigirajo višino pokojnine. Večina ljudi zato dela tudi na črno.

1. in 2. dan: Polet proti Gruziji in ogled gruzijske prestolnice Tbilisi

Proti Gruziji smo poleteli iz Ljubljane v večernih urah za Istanbul, od tam dalje pa za Tbilisi. Nočni let nas je prikrajšal za spanec (vsaj meni ni uspelo zatisniti oči), tako da smo se ob prihodu v gruzijsko prestolnico, dobro utrujeni od vožnje, kar takoj odpravili na ogled gruzijske prestolnice Tbilisi, kjer živi tretjina prebivalcev.

Po nočnem letu in dokaj utrujeni smo vseeno z zanimanjem sledili vodenemu ogledu mesta, predvsem občudovanja vreden je most miru (The Bridge of Peace) in vožnja z gondolo (Tbilisi Cable Car) na mestni grič, kjer kraljuje kip "mame Gruzije" (Mother of Georgia).

Fotografija: most miru, zgrajen iz stekla in jekla v vseh svojih odtenkih, kot sem ga uspela ujeti ob različnih urah obiska.

Zasluge za dizajn mostu ima italijanski arhitekt. Most je bil uradno odprt maja 2010 in so ga pripeljali iz Italije v 200 delih. Dolg je 156m in ima vgrajenih več kot 10.000 LED lučk, ki se dnevno prižgejo 1,5h pred sončnim zahodom.

Utripajoče luči so v bistvu sporočilo v Morsejevi abecedi, ki sporoča mir med ljudmi in narodi.

 

img: 
image/jpeg iconIMG_20210802_074545.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_074611.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_074835.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_082343.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_085205.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_102614.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_102654.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_105727.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_111250.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_112345.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_214252.jpg
image/jpeg iconIMG_20210802_214643.jpg
image/jpeg iconOI000007_1628011126406.jpg
image/jpeg iconOI000004_1628011119279.jpg
image/jpeg iconOI000005_1628011120605.jpg

3.dan: Prvi pohodniški koraki po čudovitem pogorju Juta, do naselja Stepantsminda

Za nas prvi pohodniški dan, ko si oprtamo še sveža pohodniška oblačila in skrbno pripravljene nahrbtnike s potrebno hrano in pijačo. Današnji cilj po pogramu je pogorje Juta, kjer se povzpnemo do jezera Juta (2650m) in do naselje Stepantsminda oz Kazbeg, kjer prenočimo na višini 1740m.

To je bila lahka pohodniška pot, pa vendar smo že kar na ta dan imeli priložnost okusiti lokalno prisrčnico - vinsko žganje Chacha, ki je bila pogosto slišana beseda tudi v nadaljnih dneh :-)

Udoben kombi za 20 ljudi znamke Mercedes Benz je imel svoj hladilnik, ki ga je bilo treba seveda napolniti z vodo in pločevinkami piva za nekatere res žejne.

Na naše dodatno presenečenje nas šofer in vodič zapeljeta še po Lubliana Street. Tako kot imamo pri nas Tbilisijsko ulico, imajo tudi Gruzijci Ljubljansko cesto. Kako lepo :-)

Proti naselju Stepantsminda se vozimo po rusko-gruzijski avtocesti (212km), ki so jo v preteklosti uporabljali za vojaške namene. Gre za glavno cesto ki povezuje Armenijo, Azerbajdžan in Rusijo z Gruzijo. Po ogledu trdnjave Anapuri (9:45) nam med potjo vodič pokaže tudi muzej na prostem s starodobnimi avtomobili. Nostalgija - ko pomislim na lado, ki so jo vozili moji starši.

Ob 11h dostopamo prvi prelaz Kavkaza, kasneje pa se zapeljemo tudi skozi smučarske resorte. Gruzija ima namreč kar nekaj smučišč in opazna je infrastruktura z množico namestitvenih kapacitet (hotelov), ki rastejo na tem področju.

V nadaljevanju se ustavimo pri spomeniku prijateljstva (čudovit spomenik z barvito poslikavo), od koder se ponudijo čudoviti prizori na okoliško gorovje. V nadaljevanju opazimo tudi tunele, ki jih gradijo tujci (japonci ali kitacji, se ne spomnim dobro). Tunele v Gruziji uporabljajo le pozimi, saj tu zapade tudi 2m snega. Zaradi plazov so postavili na tem področju tudi gondolo, ki jim je v takih razmerah v pomoč za premagovanje razdalj nad tlemi.

Ob 12:30 zamenjamo transport in se prestavimo v druga vozila, da nas pripelje še 17km do izhodišča naše današnje pohodniške ture. Začetek hoje se za nas začne ob 13:50, ob 15:45 pa se ustavimo na točki, ki je nekakšen tabor, kjer tudi srečamo skupino ljudi s konji, obteženimi z nahrbtniki.

Jakob nam prvič postreže z izvrstno lokalno sladico iz orehov "Churchkhela". To je sladica, podobna dolgi rjavi sveči z nitko, ki jo pripravijo iz grozdnega sladkorja, moke in orehov. Narežeš kot klobaso.

V nadaljevanju nas pot vodi še do jezerca s slikovitim rastlinjem, nedaleč stran pa obiščemo še prikupno gorsko hišico, kjer dekle prodaja ročno poslikane risbe gora in dišečo kavico. Ta dan zaključimo hojo ob 18:30. Prehodimo cca 9km in 4h40min.

img: 
image/jpeg iconIMG_20210803_081425.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_083431.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_092631.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_092752.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_093055.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_114057.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_114246.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_114402.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_114813.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_123544.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_130819.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_132057.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_141328.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_142514.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_143728.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_145517.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_151846.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_162159.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_164636.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_173712.jpg
image/jpeg iconIMG_20210803_180423.jpg
image/jpeg iconOI000006.jpg
image/jpeg iconOI000007.jpg

4.dan: 6 urna treking pot od cerkvice na višini 2175m, vse do višine našega Triglava in še naprej do slikovite koče Altihut (cca 3000m).

Po razburljivi poti s terenskimi vozili ob 8:30 startamo od cerkve Tsminda Sameba na viši ni 2175m, od koder krenemo do sedla na višini 3050m s pogledom na goro Kazbek. Vso pot do vrha 3000 m.n.v. in nazaj nam zvesto sledi potepuški kuža z rano in poškodovano tačko. Na 3 tačkah je revček stopical za nami, pa vendar ni obupal. Motivacija in novo upanje zanj je bila verjetno klobasa in voda, ki smo mu jo ponudili na izhodišču.

Dva postanka pod vrhom tritisočaka si malce popestrimo z glasbo, najprej gruzijsko, na višini našega Triglava pa seveda še s slovensko, v nadaljevanju pa le prispemo do lepo urejene planinske koče Altihut, kje nam višinometer pokaže 2969 m.n.v.

Pot vodi seveda še malo naprej in verjetno je uradna višina 3.014m (https://altihut.ge/). Pogledi iz koče pa segajo na Mount Kazbegi (5054m) in Mount Kuro.

Ob sestopu 15:30 se povzpnemo še do bližnje cerkve Tsminda Sameba (ali Gergeti Trinity Church), ki stoji na višini 2170m pod goro Kazbek. Razgledi čudoviti. Ob 16:30 krenemo nazaj proti Tbilisi, kjer prespimo ponovno v istem hotelu kot prejšnjič.

img: 
image/jpeg iconIMG_20210804_084157.jpg
image/jpeg icon20210804_180253-COLLAGE~2.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_091140.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_091331.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_104246.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_112045.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_112439.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_113906.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_134044.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_143914.jpg
image/jpeg iconOI000002_1628100660365.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_145823.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_151408.jpg
image/jpeg iconIMG_20210804_151621.jpg
image/jpeg iconOI000004_1628100665209.jpg

5.dan: Dan brez hoje z obiskom boljše vinske kleti, obisk Stalinovega muzeja in mesta v skali

 

Ustavimo se najprej v bolj prestižni vinski kleti Mukhrani (pravzaprav del dvorca), kamor prispemo 30min pred odprtjem, kar vodič izkoristi in z nami deli še dodatne zanimive informacije o Gruziji (o regijah, podnebnih posebnostih za gojenje vinske trte itd.).

Ambient vinarne je del luksuznega dvorca z lepo urejeno okolico, ki ga krasi zelenjavni in cvetlični vrt. Izhaja iz obdobja renesanse, njen ustanovitelj pa je bil Ivane Mukhranbatonianov (konec 19.stoletja ), potomec kraljev, ki je hotel celemu svetu pokazati da je gruzijsko vino najboljše na svetu. Kot politična in javna osebnost Gruzije iz 19. stoletja se je leta 1876 vrnil iz Francije, od koder je prevzel koncept pridelave vina, kar je dalo pečat nadaljnji vinski zgodbi, ki se je odvijala na teh tleh. Znan je bil tudi po svoji ljudskosti in pravičnosti - delavce ni imel za sužnje in je primerno plačeval za njihovo delo. Konec 19.stoletja je tukaj pridelano vino dobilo svetovno priznanje za enega boljših vin. To je zmotilo sovjetsko unijo in so zaprli meje za izvoz vina. Danes je to moderna vinarna, kjer pripravijo 0,5 mio steklenic vina letno.

Ob 11:20 nadaljujemo pot proti zahodu države do naselja Gori (rojstnega kraja Stalina), ki je bil letal 2008 v vojni med Gruzijo in Rusijo totalno uničen. Lokalni vodič nam med vožnjo pokaže rdeč stolp, ki nakazuje mejo s severno Osetijo, ki je pod vojaškim nadzorom. Če nekoga zalotijo pri prečkanju te meje, ga pripeljejo v zapor, država pa plačuje potem vojski, da jih izpustijo.

V mestu Gori si ogledamo muzej Stalina, izven muzeja pa imajo razstavljeno njegovo rojstno hišo, v kateri je živel s starši in znameniti vagon, ki ga je Stalin uporabljal na svojih poteh.

Po hitrem kosilu ob 13:50 nadaljujemo pot proti starodavnemu mestu v skali Uplistsikhe, ki je bilo pred pokristjevanjem glavno versko središče Gruzije do 4.st našega štetja. Ogledamo si ga na vroč sončni dan (cca 35-37 st.), zato smo prizadevno iskali senčne kotičke na prepihu med skalami.

Ob povratku se zapeljemo skozi Rikoti tunel (1750m), ki deli Gruzijo na zahodni in vzhodni del.   Na ta dan se nastanimo v udobnem Green Hotelu v kraju Kutaisi, enem najstarejših vedno naseljenih področij z več kot 3.000 letno zgodovino, nekoč tudi prestolnica Gruzije.

Zvečer sprehod do mesta (večerja), ki si ga bom zapomnila predvsem po vročini in neverjetno visoki vlažnosti v ozračju. Mestece utripa tudi z malce ulične umetnosti, kar je opaziti na poslikanih pročeljih stavb, ne manjkajo pa tudi talne poslikave rožic na prehodu za ceste.

img: 
image/jpeg iconCollage 2021-08-05 17_26_07.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_093308.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_093325.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_094516.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_094602.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_095302.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_101401.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_105121.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_105151.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_105252.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_110014.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_110040.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_110555.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_132308.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_134238.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_154904.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_155128.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_155210.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_163340.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_164401.jpg
image/jpeg iconIMG_20210805_210911.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_084825.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_074102_478.jpg

6.dan: Obisk kanjona Martvili, osvežitev s kopanjem v reki, postanek nad največjim jezom v Gruziji in prihod v mogočno pogorje Svaneti (najvišje poseljeno področje v Kavkazu)

Po zajtrku v udobnem Green Hotel (Kutaisi) si ogledamo bližnjo katedralo Bagrati, nato pa nadaljujemo  z raziskovanjem regije Svaneti.

Odpeljemo se proti čudovitemu, 2,4 km dolgem kanjonu Martivili (globok 20-40m in širo 5-10m), kjer zaveslamo po smaragdno zeleni reki in se sprehodimo po poti ob soteski. Prijetna hladnost soteske je več kot dobrodošla pri 35-37 stopinjah, ki jih doživljamo na ta dan.

Prijetno presenečenje doživimo v nadaljevanju, ko nam ponudijo osvežitev s kopanjem v reki Tekhuri.  To sicer ni bilo v programu, smo pa kot razposajeni otroci zdrveli proti vodi in z užitkom zaplavali v reki, ki je bila ravno prav mrzla, čista in z lahkim tokom. V neposredni bližini nas vodič ob rečnem bregu popelje še do naravnega termalnega vrelca, v bližini katerega hitro začutiš izjemno visoke temperature.

V popoldanskih urah naredimo še postanek pri največjem jezu v Gruziji - Enguri Dam, ki je visok kar 271,5m. Predstavlja tudi mejo med Abhazijo in Gruzijo. Je lociran stran od mest in obkrožen z impresivno kavkaško gorsko verigo. Jez stoji v Gruziji, voda priteka s strani Abhazije, proizvaja pa elektriko, s katero se menda oskrbuje več kot 50% Gruzije.

Proti večeru vozimo v smeri za pogorje Svaneti, ki velja za najvišje poseljeno področje v Kavkazu. Svaneti je zaradi večje vlažnosti in več padavin bolj gozdnat. To je območje dvojezičnosti. Ljudje se tu ne imenujejo Svani, ampak "mušuani" (zapiše se verjetno drugače). Značilnosti tukajšnje pokrajine so posebni obrambni stolpi, s pomočjo katerih so se nekoč družine branile oz. zaščitile pred krvnim maščevanjem.

Med potjo se ustavimo ob cesti, od koder se nam ponuja pogled na mogočni vrh Ushba (4.170m).

Ob 20:15 prispemo v Mestia, prestolnico Svaneti, ki v osnovi sestoji iz 3 vasic, ki so se združile in danes tu živi cca 2600 prebivalcev.

S postankom za tankanje si zabeležim še ceno goriva - od 2,85 do 3,12 gelov za liter, kar znese 0,79€ do 0,86€ na liter, pri nas pa trenutno od 1,2€ do 1,4€ na liter).

Zaključimo s tradicionalno večerjo in seveda okušanjem gruzijskega vinca (danes morda malce preveč :-) in tako sklenemo še en prijeten dan, poln zanimivih izkustev. 

img: 
image/jpeg iconIMG_20210806_090821.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_092219.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_110830.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_113055.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_113857.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_141601.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_170915.jpg
image/jpeg iconOI000006_1628251714665.jpg
image/jpeg iconIMG_20210806_170957.jpg
image/jpeg iconOI000001_1628255328540.jpg
image/jpeg iconOI000010_1628251729157.jpg
image/jpeg iconoriginal_ef561f88-68ef-4156-92ba-4ff838a4710b_IMG_20210806_092708.jpg

7.dan: Do Zhabeshi in vasice Adishi, kjer noč prespimo "v družbi" domačih živali

Po zajtrku v Mestia se ob 8:15 odpravimo proti Zhabeshi - vas, ki spada pod mesto Mestia (15km stran). Leži ob reki Mulkhura, na nadmorski višini 1680m. Na tokratni pohodniški odpravi (začetek ob 8:45) nas spremlja tudi lokalni kmet s konjem in svojim sinom.

Dve iz naše ekipe sva imeli to čast in privilegij, da nama je na delu poti konjček lepo nesel najin planinski nahrbtnik, za kar mi je bila hrbtenica (s katero imam občasno težave) brez dvoma zelo hvaležna. Zaradi tega so moji koraki postali lahkotnejši in hitrejši, lokalni vodič pa mi je pojasnil (razen če se je pohecal), da moje ime po gruzijsko zveni podobno kot njihova beseda za “počakaj”. Torej je moje ime kar rad večkrat omenil :-)

Ob 11:40 dosežemo najvišjo višino današnjega dne - 2464m, ob 14:10 pa dosežemo cilj, ko prispemo v gorsko vasico Adishi, ki leži na nadmorski višini 2.040 m.n.v. V mnogih pogledih je posebna, saj je precej manj obiskana s strani turistov kot druge vasi v Svaneti. Za vas so značilne tradicionalne cerkve, kamnite hiše iz srednjega veka in značilni obrambni stolpi. Menda v vasi Adishi živi samo 20 družin, vsi pa imajo le dva priimka.

Namestitev na tokratni dan je ena najbolj preprostih in pristnih dosedaj - nek gorski, “no name” Guest House. Tu ne moreš šteti namestitvenih zvezdic, lahko pa prešteješ kozice, pujsa, ki stopica naokoli, krave...Na zunaj deluje stavba malce "podrtija". V notranjosti pa je po svoje čisto OK: v pritličju 1 soba, kopalnica, skupna jedilnica in kuhinja, v nadstropju kamor vodijo res strme stopnice pa na novo urejene sobe v lesu. Opazno je, da so dela še v teku in verjetno bodo sčasoma hiško prav lepo uredili, okolica pa takšna kot je :-)

 

img: 
image/jpeg icon20210807_173926-COLLAGE.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_080522.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_090419.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_090434.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_111629.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_115409.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_111913.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_113320.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_114049.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_121758.jpg
image/jpeg iconStopinja medveda
image/jpeg iconIMG_20210807_140010.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_140813.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_141259.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_141324.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_141332.jpg
image/jpeg iconoriginal_653693d1-a800-4d9e-b8f7-9885071483dc_IMG_20210807_135928.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_142518.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_152705.jpg
image/jpeg iconIMG_20210807_152757.jpg

8.dan: Pogorje Svaneti z najdaljšo pohodniško turo, blizu gruzijsko-ruske meje (Adishi - Khalde - Iprari)

Po zajtrku v preprostem gorskem Guest House-u (med kozami in prašiči), nadaljujemo našo pot po pogorju Svaneti, ki jo imamo začrtano proti ledeniku Adishi, preko istoimenske reke, vse do Khalde in Iprari. Na tem gorskem področju se nam ponudi tudi pogled na Chkhunderi Pass.

Zanimivost dneva je bilo prečkanje reke Adishi s konji, na katere smo se povzpeli pod istoimenskim ledenikom. Pač malo popestritve in tudi nuja (ni mostu), zame pa po prečkanju en dobro namočen planinski čevelj.

Foto: Tina Šket

 

Po večernem dežju je bila pohodna pot na današnji dan kar precej blatna, kar opazno otežuje hojo. Štartamo na cca 2100m, se povzpnemo do višine 2800m, ob 15:45 prispemo v Khalde,  ob 17:10 pa dosežemo Iprari.

 

Danes torej najdaljša pohodniška tura (Adishi - Khalde - Iprari), ko smo na nogah zdržali 9h (z nekaj postanki), prepešačili pa 17km in cca 700 višinskih metrov, le nekaj kilometrov stran od ruske meje. Tako da se je prileglo na vrhu dati v kak horizontalni položaj :-) 

Med potjo nazaj nas šofer in lokalni vodič popeljeta še do stolpa ljubezni (The Tower of Love) blizu kraja Bogreshi. Stolp je malce drugačen od vseh ostalih, tipičnih za Svaneti regijo. Ob vstopu je potrebno plačati simbolično vstopnino, gospa pa na vhodu tudi prodaja lesene stolpe v podobi pravega, na katerega se lahko tudi povzpneš. Vodič nam pove tragično ljubezensko zgodbo o zaljubljenem paru, v spomin katerih naj bi ta stolp stal. Recimo, da je to zgodba o gruzijskem Romeo in Juliji :-)

img: 
image/jpeg iconIMG_20210808_081435.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_083029.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_092443.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_094252.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_094539.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_094541.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_095452.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_100904.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_114611.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_114731.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_115628.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_155305.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_162156.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_170143.jpg
image/jpeg iconoriginal_4ebdd292-1629-4e8c-8d7d-6facc3f9a28a_IMG_20210808_174854.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_171218.jpg
image/jpeg iconIMG_20210808_175009.jpg

9.dan: Do mogočnega slapu Shdugra in večerja s tradicionalnimi gruzijskimi jedmi

Vreme nam je bilo do tega dne popolnoma naklonjeno. Kljub slabim vremenskim obetom na tokratni, zadnji pohodniški dan, smo vzeli pot pod noge. Z izhodiščem na 1600 mnv smo se v vasi Mazeri odpravili do najvišjega slapu v Gruziji - Shdugra, ki se nahaja na nadmorski višini 2200mnv pod vznožjem gore Ushba 4710 m (gruzijski Matterhorn).

Do izhodišča (navajam koordinate, kot mi jih ponudi Google Photo: 43°05'49.1"N 42°35'54.7"E) nas je pripeljal šofer kolikor daleč je šlo, potem pa smo šli po poti, ki je vodila ob reki Dolra River (vodič večkrat opozori na previdnost zaradi skal in ozke poti po brega, ob deroči reki). Najprej dospemo do HIkers Cafe (lesene koča), sledi še prečkanje reke skozi leseni mostič (eden po eden).

Pot je precej skalnata. Ko prečkamo lesen most čez deročo reko (po ukazu lokalnega vodiča eden po eden), smo pod grebenom, ki že predstavlja mejo med Gruzijo in Rusijo. Zato s sabo nosimo potne liste, saj bi lahko naleteli na strogo policijsko kontrolo. Na tem mestu se nam ob malici hitro pridruži konjič, potem pa se od tu začne vzpon proti slapu.

Ker vreme ni bilo ugodno in ker se je vodič pač tako odločil, se za ogled slapu sprehodimo le do višine 2065m, kjer imamo priložnost za fotografiranje slapu, ki se izliva na višini 2200m. Skrajni čas se spustimo nazaj, pri sestopu pa nas že začne prati dež. Priložnost zame, da si ogledam kolege z različnimi styling-i dežnih plaščev :-). Sama sem imela tistega za enkratno uporabo, ki pa me je vseeno zaščitil, da mi ni lilo za ovratnik in zmočilo zgornji del telesa.  Je pa vsaj bil na koncu uporaben za nekaj članov naše ekipe, da smo vanj zavezali blatne planinske čevlje in jih odložili v prtljažnik.

Tokratni enostavni pohod smo začeli ob 8:10, zaključili ob 13:40 in prehodili cca 7km poti

Pozno popoldan si prvoščimo večerjo v lokalni restavraciji Diaroni v kraju Zugdidi. Seveda okušamo tradicionalne jedi, med drugim tudi “elarji” - nekakšna vlečena jed, podobna pireju, vendar iz koruzne moke, koruznega zdroba in sira, zraven katere postrežejo s posebno pikantno omako z veliko orehi in mesom. Nočitev v mestu Kutaisi - v hotelu Green Hotel, kjer smo že prespali.

img: 
image/jpeg iconIMG_20210809_091103.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_091437.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_094748.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_105502.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_110305.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_110324.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_110356.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_114822.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_115344.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_182034.jpg
image/jpeg iconIMG_20210809_ 190438.jpg

10. in 11. dan: Povratek v Tbilisi, kopanje v Tbilisijskem morju, čas za nakup spominkov in nočni let proti Istanbulu.

Ob 8:45 zapuščamo Kutaisi v smeri Tbilisi. Privoščimo si še kopanje v Tbilisijskem rezervoarju, umetnem jezeru, ki mu pravijo tudi Tbilisijsko morje. Mene osebno ni prepričal, zato sem si raje vzela čas malo zase, za posedanje na obali in osvežilno pijačo s kolegico.

Popoldan izkoristimo za kratek sprehod po mestu Tbilisi, ko spet ujamem v fotoobjektiv nekaj ulilčne umetnosti (stenske poslikave).

Seveda Gruzije ne zapustimo brez nakupa nekaj gruzijskih spominkov - večinoma smo nakupili: Svanetsko sol, sladico Churchkhela (sladica, podobna dolgi rjavi sveči, pripravljena iz grozdnega sladkorja, moke in orehov, ki jo narežeš kot klobaso), gruzijsko vino, spominki, itd. 

 

Vsak korak, vsak razgled, vse izrečene besede, nova poznanstva, nakupljeni spominki, prijazni in gostoljubni gruzijci ...in nenazadnje tale moj zapis, bo vsekakor ostal v mojem prijetnem spominu.

Vsem pa toplo priporočam obisk te privlačne kavkaške dežele. Ne bo vam žal.

 


Evropa

Albanija

Prvi družinski obisk Albanije smo si začrtali poleti 2013. Name je naredila Albanija nekako mešan vtis. Čuti se razcvet turizma in zato tudi dinamičen obalni pas, ki se šibi od novih gradenj, trgovinic, lokalnih prodajaln in vrveža ljudi (nočna promenada sprehajalcev).

Z vsakim dodatnim "korakom" v notranjost, stran od večjih mest, pa si bliže spoznanju, da si prispel v državo, ki potrebuje še precej napredka in razvoja v kvaliteti življenja posameznikov.

Pogled na obstoječa stanovanjska poslopja (in verjetno tudi nemalo takšnih, ki jih oddajajo turistom) je ponekod prav smešen in žalosten, saj za njih električna napeljava pomeni metre in metre prepletenih električnih kablov, ki ponekod visijo preko balkona ali okenske police na drugo stavbo, pa tam še malo naokoli v drugo nadstropje. Pa zakaj ga ne bi potegnili še malo do sosedov in v pritličje :-)

Komunalne storitve so tudi nekaj posebnega. Kot da jih odvažajo brez nekega urnika, ali takrat, ko se kontejnerji že rahlo šibijo pod težo smeti, te pa še veter ali potepuški psi raznosijo malce naokoli.

Da ne govorim o divjih odlagališčih smeti, ki se najdejo tudi v jami ob turistični poti na vrh mestnega gradu (Vlore; Kuzum Baba). Odpadnih avtomobilov je ponekod kot gob po dežju. Samevajo ob cestah, “krasijo” zasebne posesti ali so celo nameščeni na strehah / terasah hiš kot "oglasno sporočilo": Tule operemo vaš avto. Pa brez heca, biznis z zasebnimi avtopralnicami očitno cveti in bo še cvetel, dokler bodo njihove ceste še naprej ostajale prašne in umazane :-)

Vreden omembe je tudi njihov prometni režim in kvaliteta cest, ki imajo vsaj to zaslugo, da ne moreš zaspati v avtu, saj lahko zaradi lukenj na cesti pogosto le poskakuješ na zadnjih ali sprednjih sedežih in se smejiš skupaj z ostalimi. Čez cesto se seveda lahko hodi kadarkoli in kjerkoli, policaji pa kazni predpisujejo malce prirejeno ... verjetno takrat, ko je “čas za plačo” in si vzamejo svoj delež :-)

Pa vendar me je Albanija tudi prijetno presenetila, da ne bo pomote. Turizem je v razcvetu in če smo se še pred nekaj minutami v smeri proti obali vozili mimo skromnih naselij in podrtij, že se nam je tik pred obalo (kjerkoli pač) ponudil pogled na novo zgrajene hotele, moderne stavbe, ki jih še kar gradijo.

Občudovanja vredna je potrpežljivost uličnih prodajalcev sadja in zelenjave, ki cel dan posedajo v svoji senčki in si obetajo zaslužek. Njihovo sadje je res sočno in verjamem, da lokalni pridelovalci tudi pridno obdelujejo svojo zemljo. Se mi zdi, da imajo kar lepo urejeno njive, ki jih marsikje opremijo tudi z namakalnimi sistemi.

Avgusta 2013 smo se na poti po Balkanu ustavili v naslednjih Albanskih mestih:

  • SHKODRA, mestece ob Skadarskem jezeru, ki se ponaša z gradom Rozafa Castle; več - tukaj,
  • TIRANA; namestitev in hiter ogled mesta; več -tukaj,
  • RADTHIME; vasice cca 13 km južno od obalnega mesta Vlore, kjer smo počitnikovali nekaj dni; več na ločenih straneh po dnevih: nekaj besed o samem hotelu - tukaj, 
  • VLORE; vzpon na Kuzum Babo - tukaj, 
  • GJIROKASTER; zunanji ogled gradu na mestni vzpetini in pogled na zanimive hiške, posejane po gradom - tukaj.

21 dnevna "balkanska odisejada" - JUL/AVG 2013 (Hrvaška, Bosna, Črna gora, Albanija, Grčija, Bolgarija, Srbija)

Za poletje 2013 smo si zastavili Albanijo in nekaj Grčije (načeloma le Lefkas), pa se je vse skupaj prevesilo v večjo "odisejado". Prešli smo Hrvaško, Bosno, Črno goro, Albanijo, Grčijo, Bolgarijo in Srbijo. 

OPIS POTI (4.087 km; cca 195 km/dan):

Klikni na sliko za povečavo!

Jadransko magistralo smo dosegli v smeri proti Novemu mestu, čez mejni prehod Vinica, nato pa na AC v smeri Rijeka/Split. Po dvodnevnem kampiranju v Omišu smo nadaljevali pot ob reki Cetinji in nato po AC v smeri Makarske. Sledilo je prečkanje bosanske in črnogorske meje, nato pa vožnja s trajektom čez kotorski zaliv. Po nočitvi v Ulcinju smo preko albanskega dela Skadarskega jezera (Shkodra) dospeli v Tirano, od tam do našega prvega cilja, v kraj Vlore. Nadaljevali smo po malce bolj drzni, serpentinasti poti (ki smo jo morali ponoviti zaradi pozabljenih potnih listov), vse do kraja Saranda in Gjirokastra na jugu Albanije. Od tu smo prispeli v severni del goratega dela Grčije s ciljem ogleda svetovno znane soteske Vikos Gorge. Željni morja, smo grško obalo dosegli preko mest Ionanina, Metsovo in Thessaloniki, odkoder se je začelo naše pohajkovanje po celinskem delu Grčije – Halkidiki.

Ta po svoji obliki spominja na srednje tri prste roke. Na podlagi priporočil (lepe plaže, morje) smo si zbrali “sredinec”, ki nam je po svoje tudi malce “zagodel”; saj smo kar nekaj časa iskali primeren kraj za namestitev, dokler nismo odkrili Thalatta Camping Village v kraju Kalamitsi (4-dnevno kampiranje). Pot smo nadaljevali do kraja Ierissos, kjer smo se nastanili za obisk zadnjega prsta Halkidiki-ja. Ta je zaprt za javnost, zato smo se odločili za izlet z ladjico na ogled Mount Athos, kjer živi cca 1.700 menihov v cca 20 samostanih. Grčijo smo zapustili v smeri proti mestu Serres in prispeli v Bolgarijo, kjer smo najprej prenočili v mestecu Rila (100 km pred Sofijo), nato pa obiskali še samo prestolnico. Po krajšem 2-urnem sprehodu po mestu Sofija, smo se zapeljali če do mesteca Svoge, od tam pa preko mesta Dragoman v Srbijo. Tu smo prenočili v Nišu in si za zadnjo postojanko izbrali še Beograd (ogled mesta)

Balkan 2013 / 19.7.2013: Po jadranski magistrali do Omiša

Ob normalni jutranji uri (9:20) odhod proti Jadranski obali v smeri Lj – Novo mesto - Žužemberk – mejni prehod Vinica in na AC za Rijeko / Split. Prihod v Omiš ob cca 15h, kjer smo si izbrali kar kamp, ki nam ga je ponudil med prvimi Booking.com – Camping Galeb 3* (www.kamp.galeb.hr). In izbira ni bila slaba.

Balkan 2013 / 20.7.2013: Kampiranje “pri dinozavrih” (Camping Galeb, Omiš)

Kamp Galeb je lepo urejen, njegova turistična posebnost pa je Dino park za otroke (nekaj razstavljenih dinozavrov, sicer pa igrala in nekaj adrenalinskih zadev) ter turistični bus, ki vozi po poti, kjer se reka Cetinje izliva v morje. Prvo smo izpustili, drugo opcijo pa smo šli kar v lastni režiji, pa se nam na poti niso ponujali kakšni pretresljivi razgledi na reko Cetinjo in dvomim, da smo falili cesto. V kampu tudi na veliko oglašujejo ponudbo restavracije "Konoba KREMENKO" (7km izven Omiša), ki bi jo bilo morda zanimivo obiskati, če bi nam na naši nadaljnji poti to sporočili naši želodci :-)

img: 
image/jpeg iconIMG_2713.jpg
image/jpeg iconIMG_2715.jpg
image/jpeg iconIMG_2719.jpg
image/jpeg iconIMG_2726.jpg
image/jpeg iconIMG_2727.jpg
image/jpeg iconIMG_2729.jpg
image/jpeg iconIMG_2739.jpg

Balkan 2013 / 21.7.2013: Čez zaliv Boke Kotorske in nastanitev v Ulcinju

 

Po zajtrku in podiranju šotora (9:30) zapuščamo kam Galeb v Omišu in se napotimo po cesti, ki naj bi bila zanimiva predvsem zaradi razgleda na izliv reke Cetinje v morje. Žal nisem opazila ničesar, kar bi bilo vredno za v foto objektiv, čeprav smo se vozili po cesti, kjer naj bi iz kampa vozil tudi turistični bus (Omiš – Podašpilje – Slime – Zadvarje).

Smo se pa zato malce naprej ustavili za 10 min, da smo poslikali mogočen slap Gubavica - Kanjon Cetinje. Slap leži v bližini vasi Zadvarje, ustvari pa ga reka Cetina, ki po kraškem površju pada 50 m v globino. 

Opoldan smo že na hrvaško-bosanski meji in prevozimo skromno dolžino bosanske obale. Tako da smo po 10 minutah vožnje že nazaj na hrvaški obali. Do izbranega hotela v Ulcinju nas loči še 170 km, pred tem pa si popestrimo, predvsem pa skrajšamo čas vožnje z vkrcanjem na trajekt, ki nas popelje čez kotorski zaliv.

Pozno popoldan se nastanimo v izbranem Hotelu Prego 3* v Ulcinju, za dostop do plaže (2-3 km) pa je obvezen avtomobil. V bistvu gre za dve glavni plaži (Mala in Velika plaža) oz. več ločenih plaž , ki se “brez konca” vrstijo ob obali, do katerih vodi več stranskih cest, oddaljenih od glavne ceste dober 1km. Tako da mi ni jasno, od kje volja ljudem, da hodijo tako daleč do plaže.

Za hiter skok v morje smo izbrali Noki Beach, na srečo v predvečernem času, ko je večina ljudi že zapustila plažo. Ob pogledu na več dolgih vrst praznih ležalnikov in senčnikov, nizko gladino vode, pomešano z mivko, si kar predstavljam kako “sardelasto” mora biti tu podnevi.

img: 
image/jpeg iconSlap Gubavica
image/jpeg iconSlap Gubavica
image/jpeg iconSlap Gubavica
image/jpeg iconSlap Gubavica
image/jpeg iconDubrovnik in pogled na Tudmanov most
image/jpeg iconDubrovnik in pogled na Tudmanov most
image/jpeg iconIMG_2782.jpg
image/jpeg iconsv.Štefan, spomin na poletje 2004
image/jpeg iconNa trajektu čez kotorski zaliv
image/jpeg iconIMG_20130721_163243 copy.jpg
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNoki Beach - Ulcinj
image/jpeg iconNa poti iz Ulcinja opazili nenavadno postavitev mostičkov za lovljenje rib (menda!!!)

Balkan 2013 / 22.7.2013: Do Skadarskega jezera (Shkodra / Rozafa Castle) ter namestitev v Tirani

Ob 9:45 zapuščamo Ulcinj v smeri proti Skadarskemu jezeru – do albanskega dela jezera oz.do mesta Shkodra. Na poti običajni prizori albanskih vasic in mestec, ki so med seboj povezana z ne prav dobro vzdrževanini cestami. Pogled se ti večkrat ustavi na verigi zasebnih avtopralnic (če jim tako sploh lahko rečem), ponekod na dokaj lepo urejene domove in parcele, nedaleč stran pa spet na skromna ali celo razpadajoča domovanja in nedokončane gradnje. 

Opoldansko sonce prijetno nabija in pomena klime v avtu se še posebej začnemo zavedati, ko ob 11h obtičimo v koloni pred črnogorsko-albansko mejo, ki jo šele ob 12:15 uspemo prevoziti.

Peljemo proti mestu Shkodra ob reki Bune, kjer se pod gradom Rozafa Castle ob 13h ustavimo za prvi dvig gotovine na bankomatu. Občutek, ko držiš v roki “špeh” bankovcev (20.000 albanskih lekov), je prav super, ko pa preračunaš in dobiš tudi potrditveni SMS o dvigu, pa vidiš, da imaš v roki 142 eur.

Ob 13h smo se v Shkodri povzpeli na razvaline gradu Rozafa Castle (parkiraš cca 5 min hoje pred vhodom). Pri plačilu vstopnine (200 lek/os.) smo bili deležni kalkulacije po albansko, saj nam je možakar zaračunal in vzel le 500 lekov (namesto 800) – brez računa oz. vstopnice, seveda. Iz Rozafa Castle je lep razgled na preplet treh rek: Drine, Kiri in Buna, samo Skadarsko jezero vse do Črne gore.

Ob 14h vozimo od Shkodre proti Gjader-ju, kjer nas je Marko popeljal po opuščenem vojaškem letališču. Za njega morda nek globlji pomen, za nas punce pa malce popestritve in simuliranje, da smo v pilotovi kabini (Nastja obvlada angleški nagovor pilota :-). Klik na sliko za ogled videa našega "poleta" :-)

Sledi vožnja naprej, v smeri proti Shengjiu – Lezhe oz. proti obali, da zadovoljimo Nastjino in Kajino željo po kopanju. Vsem (razen Kaji) se je čeljust rahlo povesila, potem ko smo vozili od pristanišča Shengjiu in kasneje zavili na obalno cesto, ki pravzaprav poteka po plaži.

Končno smo se “zbudili” od dolge vožnje, saj nas je začelo opazno premetavati po sedežih, Marko pa je vztrajno ubiral pot po zaprašeni, umazani in luknjasti cesti. Vse z namenom, da za Kajo in Nastjo najdemo primerno lokacijo za kopanje. Aleluja, meni ni bilo prav nič všeč tu in še Nastji ni bilo do kopanja. V vodiču sem prebrala, da je Shengjiu priljubljeno zatočišče albanskih turistov. No, Kaja se je 1x namočila, nato smo nadaljevali pot proti Tirani.

Ob 18h smo se na poti ustavili na odličnem kosilu. Za slabih 28 eur oz. 3.750 lekov smo dobili 1 predjed, 2 grški solati, 1 pizzo margerito, 1 morsko rižoto, meso v omaki s pomfrijem, 3 Fante in 2 pollitrski vodi). Ugodno. Torej bomo v Albaniji jedli poceni ? 

Ob 19h nastanitev v Tirani – v Hotel Villa Earte. Prijetno presenečenje, saj smo dobili večji apartma z dvema sobama, dnevnim prostorom, kuhinjo, ločenim WC-jem in kopalnico. Hotel kot tak je sicer skrit v manjši uličici, obdan z drugimi stavbami, je pa zato čist, ima prijetno senčno teraso (obloženo s keramiko) in je odlično izhodišče za ogled glavnih znamenitosti mesta. 

img: 
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - pogled iz Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - pogled iz Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - pogled iz Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - pogled iz Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconShkodra - Rozafa Castle
image/jpeg iconza mene neprivlačni Shengjiu
image/jpeg iconza mene neprivlačni Shengjiu
image/jpeg iconza mene neprivlačni Shengjiu
image/jpeg iconza mene neprivlačni Shengjiu
image/jpeg iconNastja - namesto kopanja v Shengjiu osvežitev ob dobri pijački (Fanta Exotic ki smo jo odkrili na naši poti :-)
image/jpeg iconHotel Villa Earte, Tirana
image/jpeg iconHotel Villa Earte (velik dnevni prostor)
image/jpeg iconHotel Villa Earte (kuhinja z jedilnico)
image/jpeg iconHotel Villa Earte
image/jpeg iconHotel Villa Earte
image/jpeg iconHotel Villa Earte

Balkan 2013 / 23.7.2013: Tirana (hiter ogled mesta) in 5-dneva namestitev v Radthime (Vlore)

Tirane si nismo podrobneje ogledali. Naredili smo le nekaj posnetkov na osrednjem trgu blizu opere, v jutro pa smo šli še do sosednje tržnice, nedaleč stran od hotela.

Polno prodajalcev, ki na skromno urejenih stojnicah, pa tudi na vsakem “pasjem vogalu” prodajajo svoje izdelke, pa naj bo to 5 litrov mleka v plastenki in nekaj čebule, cela gajbica sadja ali na platnu (na tleh!!) razstavljena paleta zelenjave. Če odmisliš umazanijo in skromno urejeno tržnico, je sadje in zelenjava pravzaprav zelo lepo in barvito, pa vendar smo se kar hitro vrnili do avta in odpeljali naprej, v smeri Elbasan – Rrogozhine – Lushnje.

Popestritev dneva pa nam je bil še pripetljaj, ko smo ob cesti opazili policaja, kako vneto maha s svojo liziko. Človek bi pričakoval, da bo stegnil roko, ne pa da bo z njo vihtel pred sabo, kot da bi želel zanetiti ogenj. Skratka, vozili smo 78km/h (omejitev 50 km/h) in dobili kazen 50 eur. Dobrovoljno nam je policaj obračunal 50% popust, kar je v tistem trenutku in po njegovem naprednem znanju matematike zneslo 20 eur, te pa si je očitno lepo “zabasal” v svoj žep. Nobenega potrdila o plačilu, samo še pozdrav. Si je pač vzel svoj dnevni del plače :-) Ob 15h nastanitev v Grand Hotel Vlore 3*, ki smo ga z lahkoto našli, saj leži ob eni in edini obalni cesti, v vasici Radthime, cca 15 km južno iz mesta Vlore.

img: 
image/jpeg iconIMG_2932.jpg
image/jpeg iconIMG_2934.jpg
image/jpeg iconIMG_2980.jpg
image/jpeg iconIMG_2936.jpg
image/jpeg iconIMG_2938.jpg
image/jpeg iconIMG_2950.jpg
image/jpeg iconIMG_2977.jpg
image/jpeg iconIMG_2982.jpg
image/jpeg iconIMG_2983.jpg
image/jpeg iconIMG_2985.jpg

Balkan 2013 / 24.7.2013: Grand Hotel Vlore (čofotanje v morju, poležavanje “na polno” in čudoviti sončni zahodi)

Grand Hotel Vlore – Radthime:

Gre za prikupen obalni hotelčič, ki se ponaša:

..... s tremi plažami, ki so manjše in očitno umetno urejene, ležalniki in sečniki pa brezplačno za goste hotela, 

 

..... s teraso, ki sega v morje in deluje, kot da bi preuredili pomol, ki je morda bil nekoč na tem mestu 

 

.... in z lego, ki ti vsak večer pričara čudovite sončne zahode, da bi jih kar naprej fotografirala:

Manj pohval pa si zaslužijo fantje, ki strežejo v hotelski restavraciji. Saj ne, da bi bili arogantni in ne prijazni, vendar vsi so mi delovali bolj kot praktikanti in več kot očitno jim manjka neka organiziranost in hitrost postrežbe. Kljub temu, da jih je bilo kar precej, smo na kakšno stvar čakali neprimerno dolgo (smo sicer potrpežljivi gostje :-).  No, pa tudi zajtrki niso bili kak presežek (naročilo poberejo pri mizi).

img: 
image/jpeg iconobičajen prizor - živali na cestah ali ob njih
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (pogled iz sobe 1)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (pogled iz sobe 2)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (pogled iz sobe 2)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (pogled iz sobe 2)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (terasa)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (plaža)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (terasa)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (terasa)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (terasa in večerja ob sončnem zahodu )
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (v družbi muck in želvic na plaži)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (v družbi muck in želvic na plaži)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (v družbi muck in želvic na plaži)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (v družbi muck in želvic na plaži)
image/jpeg iconGrand Hotel Vlore – Radthime (v družbi muck in želvic na plaži)

Balkan 2013 / 25.7.2013: Obisk mesta Vlore in vzpon na Kuzum Babo

Dopoldan kopanje na hotelski plaži, pozno popoldan obisk mesta Vlore oz. Kuzum Baba Hill. Gre za hrib, do vrha katerega vodi 235 kamnitih stopnic (zasluga Nastji za štetje :-), nekatere od njih že nevarno razpadajoče, tako da previdnost ni odveč. Na vrhu se ti ponudi čudovit razgled na mesto Vlore in morje, “naškljocala” pa sem seveda tudi nekaj fotografij sončnega zahoda. Na voljo je tudi restavracija, vendar smo to misel opustili, pa tudi sicer bi bila pot navzdol po stopnicah malce težavna v temi (nisem opazila posebne razsvetljave).

img: 
image/jpeg iconIMG_3062.jpg
image/jpeg iconIMG_3065.jpg
image/jpeg iconIMG_3067.jpg
image/jpeg iconIMG_3082.jpg
image/jpeg iconIMG_3085.jpg
image/jpeg iconMed vzponom na Kuzum Baba opazili tole ....

Balkan 2013 / 26.7.2013: Da potešimo svojo lakoto tudi z albanskim “mc' donaldsom”

Albanci našega dobro poznanega Mc' Donaldsa nimajo, zato pa kaj dosti ne zaostajajo za njim s svojim Kolonat-om. Bolje rečeno "posnemajo", saj je CGP njihovih označb, ambienta in tudi embalaže dober približek Mc'Donaldsu. Zato pa pri okusu še vedno nekaj manjka :-) 

Cena ? Za slabih 10 eur oz. 1.500 lekov smo dobili 2 Happy Kids menuja, 2 x pito (podobno tortilji z mesno zelenjavnim nadevom) in pijača za 4.

Balkan 2013 / 27.7.2013: Zadnji dan - Vlore in poslovilni večer v družbi albanske družine

Še zadnji dan izležavanja in kopanja na plaži Grand Hotela Radthime, zvečer pa pozno v noč “poslovilno” druženje z albansko družino, sicer živečo v Angliji (Tim in Nataša). Precej zgovoren možak, ki si je uspel življenje urediti v Angliji, v kraju Middlesbrough, nedaleč stran iz Londona. In kot pravi sam, ima rodno deželo (Albanijo) povsem dovolj 1x letno, ko z družino pripotuje z avtom iz Anglije v Albanijo za čas 1 meseca. Češ, da imajo tam več kot komfortno življenje (lastni posel, hiša, prijatelje).

In prav to naše "zbližanje" je verjetno tudi pripomoglo k temu, da smo preko Tima dobili nazaj pozabljene potne liste. V nadaljevanju ...

Balkan 2013 / 28.7.2013: Dinamična vožnja po serpentinasti cesti Vlore – Saranda, pozabljeni potni listi in ogled soteske iz knjige rekordov

Ob 9h zapuščamo Grand Hotel (Vlore) v kraju Radthime – v smeri proti Sarandi. Peljemo po serpentinasti cesti v hrib, vse do višine 1.000 m.n.v., kjer se presenetljivo nahaja kar nekaj “nobl” restavracij, pa tudi hotelov (čeprav stran od morja in obalnih letovišč). Na vrhu teh brd se ti ponudi čudovit razgled na turkizno modro morje (verjetno kraj Dhermi), ob cesti pa nemalo prodajalcev medu in drugih podobnih izdelkov. Pa seveda ne zamudimo tudi bunkerjev, ki ležijo skriti med grmovjem ali dokaj blizu ceste (nekdanja obramba pred Grki).

Po 1h in 30 min vožnje, ko upamo, da bo vendarle konec ovinkov, serpentin in dih jemajočih “pogledov navzdol”, nas predrami telefonski klic. Tim (angleški albanec, s katerim smo se dan poprej družili ob hrani in pijači) nam sporoči, da smo pozabili v hotelu potne liste). Kaj drugega kot, da obrnemo in se podamo spet v ovinke :-) Prijazno pa se je Tim s hotelirjem odpravil z avtom v našo smer, tako da nam je “prihranil” polovico poti (45 min).  

Ob 14h prihod v Gjirokaster, kjer smo se ustavili na kosilu, si na hitro ogledali grad in naselje his, ki so brez kakšnega reda in s svojsteno arhitekturo posejane vzdolž vzpetine - pod gradom.

Ob 16:30 prispemo na albansko-grško mejo, potem pa smer za Vikos Gorge, na ogled svetovno znane soteske. Za izhodišče smo si izbrali prijetno kamnito mestece Monodendri, kjer smo tudi prenočili v istoimenskem hotelu, opremljen prav zares zelo okusno in na moje navdušenje – vse v kamnitem stilu (tudi podest, na katerem so uredili posteljo).

Do ogleda soteske Vikos Gorge vodijo smerokazi, kjer na parkirnem mestu pustiš avto. Potem pa se do razgledne točke sprehodiš po cca 700m urejeni, s kamenjem tlakovani potki. Kaj kmalu se ti že od daleč ponudi razgled na mogočno sotesko, ki v globino meri kar 900m, kot taka pa je vpisana tudi v Guinessovo knjigo rekordov 1997.

Smo pa se zapeljali do še enega izhodišča za ogled soteske (Vikos Oxia).

img: 
image/jpeg iconcesta Vlore – Saranda
image/jpeg iconcesta Vlore – Saranda
image/jpeg iconcesta Vlore – Saranda
image/jpeg iconGjirokaster
image/jpeg iconGjirokaster
image/jpeg iconGjirokaster
image/jpeg iconGjirokaster
image/jpeg iconGjirokaster
image/jpeg iconGjirokaster - tunel pod gradom
image/jpeg iconMonodendri - hotel
image/jpeg iconMonodendri - hotel
image/jpeg iconMonodendri - hotel
image/jpeg iconMonodendri - hotel
image/jpeg iconMonodendri - hotel
image/jpeg iconMonodendri - hotel
image/jpeg iconMonodendri - prikupno kamnito mestece
image/jpeg iconMonodendri - prikupno kamnito mestece
image/jpeg iconMonodendri - prikupno kamnito mestece
image/jpeg iconVikos Gorge - tokrat smerokazi na pravem mestu
image/jpeg iconVikos Gorge - reševanje želvice s ceste
image/jpeg iconVikos Gorge - reševanje želvice s ceste
image/jpeg iconVikos Gorge - tabla ki nosi zapis o vpisu soteske v Guinessovo knjigo rekordov
image/jpeg iconVikos Gorge - tabla ki nosi zapis o vpisu soteske v Guinessovo knjigo rekordov
image/jpeg iconVikos Gorge - lepo urejena pot do razgledne točke
image/jpeg iconVikos Gorge - lepo urejena pot do razgledne točke
image/jpeg iconVikos Gorge - tik pred razgledno točko
image/jpeg iconVikos Gorge
image/jpeg iconVikos Gorge
image/jpeg iconMogočni Vikos Gorge in naša malenkost
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia) - druga lokacija za pogled na sotesko
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia)
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia) - pogled navzdol ....brrrr!
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia) - pot (dovolj široka, vendar nezaščitena !!)
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia) - pot (dovolj široka, vendar nezaščitena !!)
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia) - KuKu mami, glej kje sem...
image/jpeg iconVikos Gorge (Oxia)
image/jpeg iconspomin - na koga ??

Balkan 2013 / 29.7.2013: V znamenju kamnov (Stone Forest, Stone Bridges, stone villages)

Ob 10h po grškem času (+1) zapuščamo Monodendri s še vedno prisotnim vtisom veličastne soteske Vikos Gorge. Tudi s Hotelom Monodendri smo bili zelo zadovoljni. Sledil je postanek za še eno razledno točko na sotesko (Vikos Gorge / Oxios), do kamor prispeš, če se od hotela Monodendri zapelješ še nekaj minut naprej. Od parkirišča do razgledne točke je tu tokrat le cca 200 m sprehajalne poti, ki pa deluje bistveno bolj nevarno. Priznam, da me je kar malce zmrazilo ob misli, da na tem mestu narediš napačen korak. Potka namreč ob prepadu, ki seva v globino, ni zavarovana, je pa dovolj prostora za nemoteno hojo “en za drugim”. Upam le, da niso tu končali življenje vsi tisti, katerih imena so na kamnih zapisana na opaženem spominskem obeležju. Je pa tako, da v teh gorskih krajih živijo tudi medvedi, kar priča informativna tabla. In predstavljajte si mojo najstarejšo hčer, z odličnim posluhom za posnemanje živali, kako se me je privoščila, ko sem morala "iti na minus" tam nekam za prvim grmovjem :-) 

Na poti nazaj smo opazili tudi zanimive skale usedlinastih oblik (primerek sedimentnih kamnin). Sodeč po tabli, je to “kamniti gozd” oz. t.i. Stone Forest. Marko nam je začrtal še en postanek, zato smo krenili v smer Monodendri – Kipoi. Zanimivih stvari se kar vrsti v teh krajih in vse kaže, da kamen tu prevladuje - bodisi kot čudo narave bodisi kot človeška mojstrovina.

Opazili smo namreč kar nekaj kamnitih mostičkov, katerih postavitev se je verjetno krila iz EU sredstev. Vsak od mostov je po svoje unikaten, njihova edinstvenost pa pride do izraza prav zaradi same umestitve v neokrnjeno naravo gozda, obdanega z gorovjem. Poseben veličasten nasploh pa je Kokori's Stone Bridge, ki kraljuje na tem področju (Bridges of Zagori).

Naj poudarim, da vse to, kar opisujem, ne leži “na dlani”, ampak se je treba za vsako stvar kar malce zapeljati, četudi tudi po osamljenih gorskih poteh. Zraven sodi tudi kakšen kiks, pa obračanje in ponovno iskanje...za vztrajne torej, ki se ne razburjajo na pomanjkljive lokalne označbe.

Ob 15h je gorovje Pindus (mislim da ???) že daleč za nami in že vozimo po vzhodni obvoznici mesta Thessaloniki, v smeri proti obali (Nea Moudania), do katere je še 50km. Za nekajdnevno namestitev ob obali smo si izbrali sredinski palec Halkidiki-jev, samo iskanje hotela ali kampa pa se je razvleklo v pozno popoldanske ure. Potem, ko smo obvozili že polovico tega “sredinca”, t.i. polotoka Sithonia, smo v kraju Kalamitsi naleteli na fajn kamp – Thalatta Kalamitsi Village Camp (www.thalattacamp.gr), kjer smo se nastanili za 4 dni.

img: 
image/jpeg iconStone Forest
image/jpeg iconStone Forest
image/jpeg iconStone Forest
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconIMG_3298.jpg
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori
image/jpeg iconBridges of Zagori

Balkan 2013 / 30.7.2013: Kampiranje v naključno odkritem Thalatta Kalamitski Village Camp

Gre za sicer večji kamp ob lepi, dolgi prodnati plaži, kjer so (za simbolično naročilo pijače v znesku 5 eur, plastenka 1l vode  zastonj) na voljo tudi ležalniki in senčniki. Kamp so postavili leta 2006 in danes nudi vse, kar potrebuješ v času kampiranja. Kamp ponuja možnost raznovrstne namestitve, med katerimi izstopajo lesene hiške in manjši bungalovi, ki pa jih je treba predhodno rezervirati. Sanitarije so čiste, sodobno opremljene in predvsem več kot zadoščajo kapaciteti kampa.

Posebnost je morda še bazen znotraj kampa, bolj v veselje otrok in vseh, ki se želijo umakniti čez dan iz plaže. Pa tu je še mini club, izposoja koles, vodni športi ipd. Ni da ni.

Lokacijo za naš šotor smo dobili na odličnem mestu (le 15m do sanitarij in 30m do plaže) in tudi niso komplicirali na recepciji, ko smo naknadno zaprosili za menjavo s sosednjo parcelo. Sledilo je večerno kopanje “pod zvezdami” in prva nočitev.

img: 
image/jpeg iconIMG_3332.jpg
image/jpeg iconIMG_3333.jpg
image/jpeg iconIMG_3339.jpg
image/jpeg iconIMG_3341.jpg
image/jpeg iconIMG_3345.jpg
image/jpeg iconIMG_3353.jpg
image/jpeg iconIMG_3355.jpg

Balkan 2013 / 31.7.2013: “Fake” rojstnodnevna tortica in dekletov projekt s svečkami.

Plaža, morje in počitek, da je že prav "naporno" :-). Vsekakor nekaj, kar nam ne leži kaj dosti dolgo. Dekleti sta že prvi dan odkrili svoj skrivni kotiček med skalami, ki pa so ga kaj kmalu zasedli drugi otroci.

Zvečer pa majčkeno presenečenje ob praznovanju Markotovega rojstnega dne, pri čemer smo dekleta imele pravo tajno tihotapljenje vsega potrebnega med šotori. 

Balkan 2013 / 01.08.2013: Med divjimi valovi in mini club....

Dan poprej sem omenila, kako super je plavati v mirni vodi, tokrat pa se je morje razburkalo in ustvarilo valove, ki še zdaleč niso bili nedolžni. Sem okusila na svoji koži, ko me je dobesedno zabrisalo na obalo :-)

        

Večer sva s Kajo preživeli v mini clubu, na ustvarjalni delavnici, kjer sva otrokom in mentoricam sprva sledili kot črni ovčki, ker nisva razumeli ničesar, na koncu pa sva izdelek (okvir za sliko) naredili med prvimi :-)

Balkan 2013 / 02.08.2013: Še zadnji del "sredinca" mimo lepih plaž do Ierissos-a

Podiranje šotora in pospravljanje vsega potrebnega ti vzame nekaj časa, tako da odhod iz kampa Thalatta šele ob 11:30. Prevozimo še zadnji del sredinskega palca Halkidikjev (Sithonia), na katerem po zemljevidu preštejem 26 označenih kampov (morda jih je še več).

Na poti proti Ierissos-u obvezen postanek za fotografiranje nekaj zares lepih plaž (področje Panagias Bay proti kraju Pirgadikia).

Nato smer Gomati – Xiropotamo – Tripiti, od tu pa mimo le nekaj plaž in manjših pristanišč. Pravzaprav mi ta področje ni deloval preveč turistično razvit. Drugače je, ko se bližamo Ouranopoliju, kjer smo se (pred nastanitvijo v Ierissos-u) želeli pozanimati o izletu z ladjico na Mount Athos. Itak je bilo to le 15 min dodatne vožnje (Ouranopoli - Ierissos).

Ob 14:30 prihod v Ierissos in nastanitev v Hotelu Markos (http://www.hotelmarkos.gr ), odlična večerja nedaleč stran ob obali in popadanje po posteljah (tokrat zapasal TV, internet in klima).

 

img: 
image/jpeg iconIMG_3369.jpg
image/jpeg iconplaza.jpg
image/jpeg iconIMG_3376.jpg
image/jpeg iconIMG_3378.jpg
image/jpeg iconIMG_3396.jpg
image/jpeg iconIerissos - obala blizu Hotela Markos
image/jpeg iconIerissos - obala blizu Hotela Markos
image/jpeg iconIerissos - mestece
image/jpeg iconIerissos "by night"
image/png iconIerissos - 3D kino (menda vrtijo tudi film o življenju menihov na Mount Athos)
image/png iconIerissos - bar z mlinom ob obali blizu Hotela Markos

Balkan 2013 / 03.08.2013: Izlet z ladjico do menihov

 

Po zajtrku odhod v 10 min oddaljeno mesto Ouranopoli, kjer smo se že dan poprej pozanimali za izlet z ladjico na ogled polotoka Athos (Mount Athos - sveta gora). Tu sodobne civilizacije ni. Polotok je svoja (meniška) republika, ki jo s svojo poselitvijo že več kot 1000 let tvorijo le menihi. Polotok je danesposeljen z več kot 1.500 menihi, živečimi v 20-ih samostanih (nekoč 40 samostanov in 40.000 menihov).

Ladja Captain Fotis (Athos Cruises) vozi 2x dnevno vzdolž obale polotoka. Vožnja traja 3h, ki jih lahko nameniš za opazovanje obale in obalnih samostanov ali pa za posedanje v notranjem prostoru z barom in z mini trgovinico. Celo na masažni stol, LCD televizor in udobne fotelje niso pozabili.

Na ladji te lepo sprejme možak v neki folkorni opremi (na sliki desno - ko me je pohopsal za fotografijo, ki sem jo potem kar kupila.... za spomin :-).

Vožnja se malce vleče oz. postane zanimiva šele, ko se “razkrijejo” na obali prvi samostani, tako da kakšna dodatna popestritev na ladji (predvsem na poti nazaj) ne bi bila odveč. Morda bi nam zavrteli lahko tudi kak film o življenju menihov ali pa bi nam eden od njih "s prve roke" predstavil njihovo življenje na tem polotoku. Semkaj namreč moški lahko vstopijo samo s posebnim dovoljenjem, ženskam pa je to strogo prepovedano. 

img: 
image/jpeg iconIMG_3416.jpg
image/jpeg iconIMG_3450.jpg
image/jpeg iconIMG_3465.jpg
image/jpeg iconIMG_3469.jpg
image/jpeg iconIMG_3485.jpg
image/jpeg iconIMG_3509.jpg
image/jpeg iconIMG_3512.jpg
image/jpeg iconIMG_3514.jpg
image/jpeg iconIMG_3525.jpg
image/jpeg iconIMG_3539.jpg
image/jpeg iconIMG_3547.jpg
image/jpeg iconIMG_3568.jpg
image/jpeg iconIMG_3570.jpg
image/jpeg iconIMG_3603.jpg
image/jpeg iconIMG_3604.jpg
image/png iconMojca.png
image/png iconkljun.png
image/jpeg iconIMG_20130803_110311.jpg
image/png iconNastja-Kaja.png
image/jpeg iconIMG_3609.jpg
image/jpeg iconIMG_3611.jpg
image/jpeg iconIMG_3612.jpg
image/jpeg iconIMG_3613.jpg

Balkan 2013 / 04.08.2013: Iskanje dobro skritih "Vivara Waterfalls"

Po zajtrku Markotov predlog, da se odpeljemo na ogled slapov Vivaro (cca 1h stran), za katere pa smo tekom poti ugotovili, da so dobro skriti. Zaradi skromnih smerokazov, smo imeli kar nekaj vožnje po razrukanih gozdnih poteh. Prva gozdna cesta, za katero smo mislili da vodi do cilja, je bila zares slaba. Na enem mestu je skozi cesto šel celo manjši potoček, ki je nakazoval na to, da lahko lepo obtičimo v njem, če bi zarili z avtom vanj, ali pa tudi ne. Zaradi tega smo avto sprva pustili in šli peš naprej, ker pa hoje po cesti kar ni bilo konca v neznosni vročini, se je Marko odločil, da gre po avto in poskusi zapeljati čez potoček. Punci smo čakali 15 min in ob hrupu motorja smo ga bile zelo vesele, ...skoraj tako kot želvice, ki so jo punce pri taistem potočku že prej našle ob robu ceste.

Sledila je vožnja še po drugi cesti (nov odcep) in v 3. poskusu smo vendarle odkrili ”The Waterfalls of Vivara", blizu Olympiade.  V bistvu gre za 2 slapova, ki ležita nekaj minut hoje narazen. Z avtom se lahko pripelješ navzdol po gozdni poti čisto do informativne table, potem pa greš desno peš do prvega slapa in nazaj do table,  nato pa še levo do drugega slapa, ki je malce manjši. Dostop do vode, v katero se zliva slap, je malce otežen in je tukaj nekaj plezanja med skalami, vendar ni krize.

Nazaj grede je prav dobrodošel studenec, kjer si lahko napolniš prazne plastenke, ob cesti proti obali pa tudi zanimiv razgled na "rudnik zlata" in sporočilo peticije nasprotnikov: "Save Aristotels homeland from goldmining !!!

Ob 15:15 prispemo v Olympia - kosilo in kopanje na tamkajšni plaži.

img: 
image/jpeg iconStudenec ob poti proti slapovom
image/jpeg iconČe nismo takoj našli slapov, pa so zato punce našle želvo
image/jpeg iconKaja: "Te bom dala bolj na varno ....stran od ceste"
image/jpeg iconRudnik zlata, ki ima menda kar nekaj nasprotnikov
image/jpeg iconThe Waterfalls of Vivara
image/jpeg iconThe Waterfalls of Vivara - slap 1
image/jpeg iconSpust do prvega slapa ....
image/jpeg iconThe Waterfalls of Vivara - slap 1
image/jpeg iconThe Waterfalls of Vivara - slap 2 (močan in hladen :-)
image/png iconThe Waterfalls of Vivara - slap 1
image/jpeg iconThe Waterfalls of Vivara - Nastja zna opaziti tudi najmanjše stvari
image/png iconThe Waterfalls of Vivara - hoja med slapovoma je kar pestra
image/png iconŠe ena želvica, tokrat na poti do slapa 2
image/jpeg iconOlympia - plaža
image/jpeg iconOlympia - plaža
image/jpeg iconOlympia - plaža (nekaj ježkov tokrat v vodi, njihovi ostanki pa na kopnem - Nastjin in Kajin nabor)
image/jpeg iconDejmo delat traparije ..... Nastja in Kaja
image/jpeg iconDejmo delat traparije ..... Nastja in Kaja

Balkan 2013 / 05.08.2013: Slovo od grškega morja in naskok Bolgarije

Po zajtrku odhod in na nek način “slovo” od grškega morja, saj nam naša kalkulacija poti in razpoložljivega časa narekuje, da sedaj dneve namenimo za smer proti proti domu. Odločitev je padla, da Slovenijo dosežemo preko Bolgarije in Srbije.

Tako torej ubiramo 2.600 km do sedaj prevožene poti. Potem ko smo ob 9:30 zapustili Ieronissos (Hotel Markos), smo opoldne že dosegli grško-bolgarsko mejo v smeri proti Sofiji.

Na lakoto nas ob 13h prva opozori Kaja (9), pa smo se dogovorili, da še malce podaljšamo, kar se je izkazalo za dobro odločitev v nadaljevanju potu. V kraju Rila smo namreč po naključju naleteli na restavracijo Valdis, ki je locirana ob prijetnem potočku. Voda se tu steka po zanimivo razporejenih skalah, kot da bi nekdo vsaki od njih načrtno zarisal točno določeno lokacijo. In pravzaprav se vidi, da so teraso restavracije domiselno zabetonirali s kamenjem, da se vse skupaj lepo zliva z okoljem.

Na naše prijetno presenečenje smo že ob prihodu opazili mini hiške. V svoji ponudbi imajo 4 objekte (hišice) po 5 enot, torej 20 bungalovov (spalni del in WC s tušem). In glede na navdušenje deklet, je padla odločitev, da tu 1x prenočimo.

Z Markotom sva si ob tej priliki sama šla ogledat še zanimiv samostan Rila Monastery, ki se nahaja 15 km stran. Za ogled samostana od zunaj ni bilo potrebno plačati, me pa je možakar pri vhodu napotil nazaj, češ da ne smem imeti razkritih ramen in nog.  Na srečo sem imela v avtu še vso prtljago in sem se hitro preoblekla v dolge hlače. Samostan je zelo lep, ves čar pa mu brez dvoma daje bogata poslikava pročelja in zanimiva arhitektura. Vsekakor veliko priložnosti za nekaj lepih fotoposnetkov.

img: 
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis - bungalovi
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis - bungalovi
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis - bungalovi
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis
image/jpeg iconHotel & Restaurant, Valdis
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconIMG_3728.jpg
image/jpeg iconRila Monastery
image/jpeg iconRila Monastery

Balkan 2013 / 06.08.2013: Ogled najbolj vročega gejzirja na Balkanu in obisk bolgarske prestolnice

Ob 9:15 smo po zajtrku v Hotelu in restavraciji Valdis (Rila), krenili naprej in se ustavili med potjo v kraju Sapareva Banya za ogled najbolj vročega gejzirja na Balkanu, ki se nahaja sredi manjšega parka v samem mestu. Že od daleč se opazi para, ki se dviga v zrak, vode pa bolje, da se ne dotikaš :-)

Več na: http://www.saparevabanya.org 

Ob 11h prispemo v Sofijo za 2-urni sprehod po mestu in obisk Starbucks Coffe (internet, kava). Zlo pasal ' :-)

Iz turističnega zemljevida, ki sem ga kupila v mestu, sem predlagala, da se zapeljemo malce ven iz mesta, cca 40 km stran, proti kraju Svoge (naselje Tserovo) za ogled malo nenavadne gmote skalovja t.i. "The Natural Rock Phenomenon, Dzhuglata".

Ta se nahaja na manši vzpetini ob železniški progi v samem naselju. Kot da bi ravnokar iz vesolja padla na to mesto, namesto nekje v gozdu.

Ob 16h smo že na cesti proti kraju Dragoman, tako da smo ob 17h že na bolgarsko-srbski meji.

V večernih urah prispemo v Niš, kjer smo šli najprej nekaj pojest. Priklop na Wifi Free nam je omogočil takojšno rezervacijo v Hotelu Garni, kjer smo dobili zelo lep dvosobni apartma s kuhinjo nišo. Pri zajtrku sicer dobili vsi omlete, vendar so bili pripravljeni puncam postreči še kaj drugega. Imajo pa menda odlično slaščičarno.

 

 

img: 
image/jpeg iconSapareva Banya
image/jpeg iconSapareva Banya
image/jpeg iconSapareva Banya
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconSofia
image/jpeg iconmestece Svoge
image/jpeg iconmestece Svoge
image/jpeg iconSvoge - The Natural Rock Phenomenon, Dzhuglata".
image/jpeg iconSvoge - The Natural Rock Phenomenon, Dzhuglata".

Balkan 2013 / 07.08.2013: Lobanje, aqua parka in Beograd "by night"

Niš smo zapustili ob 10:30 in si ob odhodu iz mesta ogledali še Skull Tower. Objekt, ki so ga zgradili turki po bitki na Čegarju leta 1809 - kot opozorilo srbom. Shrljivo, da so zadevo zgradili iz več kot 900 lobanj.

Na AC proti Beogradu smo skrenili v smer za kraj Arandjelovac, da dekletom ponudiva še malce vodnih radosti, potem ko je morje že pošteno za nami. Aquapark - Bukovička banja; http://www.aquapark-izvor.com) so predvsem tobogani, saj v poletni gužvi, na katero smo naleteli na plavanje v bazenu lahko kar pozabiš. Je pa cena vstopnice ugodna (za družinsko smo dali 1.850 dinarjev oz. 16 eur).

3-4 urno tobogankanje in namakanje nam je bilo ravno dovolj, tako da smo ob 18:45 krenili proti Beogradu, kjer smo se nastanili v Hostlu Vertigu (predmestje). V večernih urah smo se zapeljali do mesta in se sprehodili po ulici Kneza Mihajlova, kjer je začutiti pravi utrip mesta. Polno sprehajalcev in tistih, ki posedajo po lokalih stranskih uličic. Popestritev pa so tudi raznorazni ulični umetniki, prodajalci in animatorji. Na skrajnem koncu ulice Kneza Mihajlova smo naleteli na restavracijo VAPIANO (www.vapiano.rs), ki nas je presenetila s ponudbo hrane, načinom postrežbe (sam svoj mojster) in plačilom (naročila se zapisujejo na kartico, plačaš ob odhodu). Restavracija v osnovi nudi pizze in paste, pa tudi juhe, solate in slaščice. Posebej za otroke se trudijo na svoj način. Vsaj pri pripravi Kajine pizze so bili zelo kreativni - medvedek "pizza" je bila slastna :-)

Vsekakor odlična kulinarična izbira v starem delu Beograda.

img: 
image/jpeg iconNiš, The Skull Tower
image/jpeg iconNiš, The Skull Tower
image/jpeg iconNiš, The Skull Tower
image/jpeg iconIMG_3825.jpg
image/jpeg iconNiš, The Skull Tower
image/jpeg iconNiš, The Skull Tower
image/jpeg iconArandjelovac, Aqua park
image/jpeg iconArandjelovac, Aqua park
image/jpeg iconArandjelovac, Aqua park
image/jpeg iconArandjelovac, Aqua park
image/jpeg iconArandjelovac, Aqua park

Balkan 2013 / 08.08.2013: Beograd in "via home"

Beograd je lepo mesto. V svojem starem delu (Stari grad) nudi obiskovalcu jedro glavnih znamenitosti. Vsaj mi smo si izbrali ta del mesta, kar je verjetno najbolj primerno za nekoga, ki pride prvič v Bg.

Grad Kalemegdan, na katerega smo se najprej povzpeli iz njegova JV dela, obkroža presenetljivo velik park (Kalemegdanski park), v katerem se nahaja tudi zoološki park in vojaški muzej. Pogled iz gradu na samo mesto in sotočje Save in Donave je čudovit.

Park Tašmajdan vreden postanka za ogled cerkve sv. Marka.

Vožnja čez Most na Adi (slovenski arhitekturni prispevek Beogradu)  do umetnega Savskega jezera oz. do Ada Ciganlija. Še kosilo v restavraciji "Jezero", v kateri sem jedla izvrstno "piletino na šumajdinski način" in odhod proti domu.

Ob dovozu na domače dvorišče nam je števec pokazal 4.087 prevoženih kilometrov, kar pomeni v poprečju slabih 200 prevoženih km / dan.

 

 

img: 
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - moja malenkost
image/jpeg iconGrad Kalemegdan
image/jpeg iconGrad Kalemegdan
image/jpeg iconGrad Kalemegdan
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - pogled z gradu
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - pogled z gradu
image/jpeg iconGrad Kalemegdan
image/jpeg iconGrad Kalemegdan
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - zanimive klopce v parku
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - "sočna" lubenica
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - "sočna" lubenica
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - vojaški muzej
image/jpeg iconGrad Kalemegdan - vojaški muzej
image/jpeg iconIMG_3907.jpg
image/jpeg iconPark Tašmajdan
image/jpeg iconPark Tašmajdan - v ozadju cerkev sv. Marka
image/jpeg iconPark Tašmajdan - v ozadju cerkev sv. Marka
image/jpeg iconPark Tašmajdan - cerkev sv. Marka
image/jpeg iconIMG_3947.jpg
image/jpeg iconIMG_3950.jpg
image/jpeg iconSavsko jezero (Ada Ciganlija)
image/jpeg icon*** SREČNO DOMA ***

Anglija

Gibraltar 1998 (ang.kolonija)

 

 

Gibraltar je angleška kolonija in hkrati vstopna točka do Atlantskega ocena, ki so jo angleži osvojili in prevzeli v času vojne za špansko odcepitev v letu 1713. Gibraltar kot tak je posebno mesto za vse domotožne angleže ali tiste, ki so po srcu angleži. Ljudje živijo tako, kot živijo v rodni Anglji. Nepogrešljiva jed "fishn'chips", tradicionalna menjava straže, trgovska veriga Marks and Spencer in (še kaj angleškega bi se našlo) predstavljajo obvezen del turistične ponudbe Gibraltarja.

Glavna atrakcija Gibraltarja je vsekakor hrib "Upper Rock" oziroma "Top of the Rock", kamor te popeljejo z gondolo, na hribu, ki je spremenjen v naravni park, pa se lahko svobodno sprehodiš, ogledaš ostale zanimivosti in se spoprijateljiš z opicami, ki edine te vrste živijo na Gibraltarju ter v Maroku in Alžiriji, kjer so sicer. Živalski in rastlinski svet Gibraltarja je zares pester. Tu živijo ptice (prav tako edine svoje vrste), ki se jim reče "Barbary Partridge", omembe vredna pa je tudi spektakularna selitev ptic, v katero se vključi tisoče in tisoče, več kot 15 različnih vrst ptic, ki odletijo v enem samem dnevu. Prav tako lahko pomladi opaziš čudovite metulje ter raznovrstne insekte, ki vsak po svoje daje čar živalskemu svetu na tem majhnem, vendar čudovitem koščku zemlje. Posebne rastline Gibraltarja predstavljajo rože, kot so Chickweed, Thyme in Candytuft, ki jih pa na žalost nisem opazila, kaj šele da bi razločila eno od drugih. Ko se prvič povzpneš na "Rock of Gibraltar", te vse pred teboj in pod teboj prevzame z občutkom, ki ga ne znam opisati. Pogled na neskončno morje, opazovanje pristajanja in vzleta letala v bližini, strma obala, ki doseže do 430 metrov nadmorske višine, globoko pod tabo pa zopet manjši predeli peščene plaže predstavljajo res prekrasno doživetje.

Večji del dneva smo namenili temu, da smo prepešačili Upper Rock, kjer smo si ogledali: znamenite tunele in obrambne postojanke iz davnih časov, vključno s takratnimi topovi in drugimi obrabnimi vojaškimi sredstvi iz leta 1333, St. Michael's Cave (jama), ki privlači turiste še iz časov Romanov Jama naj bi v času 2. svetovne vojne služila kot bolnica za nujne primere, vendar jo niso nikoli uporabljali. Danes je Cathedral Cave odprta obiskovalcem ter hkrati predstavlja edinstveni avditorij za koncerte, balet, dramske igre in predstavitve.

Jesenski potep po južni Angliji z ogledom londonskega muzikla (30.10. - 06.11.2017)

Potem, ko nam je bila Anglija do sedaj le "odskočna destinacija" za polet na druge destinacije oz. smo jo prvič obiskali leta 2002 (London), smo se letos odločili, da malce raziščemo njen južni del.

Poti, ki so nas vodile izven angleške prestolnice so nam tako razkrile skrivnosti in čare angleškega podeželja, naselja tipičnih viktorijanskih hiš, velikih univerzitetnih mest, izbranih destinacij zgodovinskega pomena(www.english-heritage.org.uk), pogled na mogočne gradove.... vse skupaj pa seveda "začinjeno" z okusi tipičnih angleških jedi in neskončne prijaznosti angležov.

  • Krožna pot:
    London - Leicester  - Buxton - Manchester - Liverpool - Birmingham - Stratford-upon-Avon - Arlington Row - Oxford - Salisbury - Stonehedge - Shaftesbury - Portsmouth - Seford - South Hill Barn Car Park - London (Victoria Station) - Windsor Castle - Stansted Distribution Centre /Start Hill (vračilo rent-a-car).
  • Dolžina: cca1.300 km

Prevzem avta in via London - Liverpool

Na letališču London Stansed pristanemo ob 19h in prevzamemo rent-a-car preko družbe EASIRENT.com nedaleč stran od letališča. Dobimo odlično ohranjeno Astro s cca 21.000 prevoženimi kilometri in začnemo doživljati vožnjo po levi Smile.

Prvi dan pripeljemo do kraja Bedford, kjer se nastanemo v hotelu Holiday Inn Express. Naslednji dan nadaljujemo pot proti kraju Leicester, kjer se ustavimo pri National Space Center, vendar ga ne obiščemo (primeren očitno za manjše otroke), pa tudi smo še v strahu, da bi nam zmanjkalo časa če bi se na eni lokaciji zadrževali preveč dolgo.

Priložnost za sprehod izkoristimo na posestvu Newstead Abbey, kjer je v obdobju 900 let (1164-1931) za posest in urejanje okolice skrbelo več različnih družin. Vrtnarjenje je očitno imelo tu svojstven pomen, saj v ta namen stoji tudi informativna tabla z napisom "Changing Gardens - Changing Times".

Med potjo se odločimo še za postanek na Arbow Low, eni od zgodovinsko ohranjenih najdišč izpred 3.000-6.000 let in prenočimo v kraju Buxton (Greyhound Hotel).

Po zajtrku se odpravimo v 30min oddaljen Manchester, kjer parkiramo v znamenitem The Quays, ob poslopju muzeja Imperial War Museum(www.iwm.org.uk). Vstop v muzej je brezplačen in še zdaleč ne dolgočasen, saj tudi za otroke ponuja veliko vsebin na poučen, zabaven in zanimiv način. Ob izhodu iz muzeja se ponuja sprehod med elitnejšimi poslovnimi stavbami mestnega predela The Quays, kot so BBC, Media City UK, ipd.

Sredi popoldneva prispemo v Liverpool, kjer parkiramo v bližini Pier Head za ogled The Beatles Statue, muzeja The Beatles Story in se zapeljemo z liverpolskim panoramskim kolesom The Wheel of Liverpool. Vstopnica za muzej legendarnih Beatles-ov omogoča pravzaprav vstop v dva objekta, ki sta med sabo ločena cca 10 min hoje. Prvi objekt se nahaja na Pier Head v neposredni bližini njihovih kipov na prostem in je povezan s trgovino, kjer prodajajo nešteto spominkov, brandiranih z Beatles-si. Druga stavba pa je na Albert Dock-u in je muzejska hiša The Beatles Story. Priporočljivo, da ob vhodu vzameš slušalke, ki ti omogoča poslušati o vsem, kar je zaznamovalo življenje Beatle-ov.

img: 
image/jpeg iconNational Space Center
image/jpeg iconNational Space Center
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconNewstead Abbey
image/jpeg iconArbow Low
image/jpeg iconArbow Low
image/jpeg iconManchester
image/jpeg iconManchester - Imperial War Museum
image/jpeg iconManchester - Imperial War Museum
image/jpeg iconManchester - The Quays
image/jpeg iconManchester - The Quays
image/jpeg iconManchester - The Quays
image/jpeg iconManchester - The Quays
image/jpeg iconManchester - The Quays
image/jpeg iconManchester - The Quays
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconIMAG1395.jpg
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool
image/jpeg iconLiverpool

Do arhitekturno zanimivega "mall-a", podeželske vasice iz leta 1.380 in univerzitetnega mesta Oxford

Potem, ko si mož ogleda nogometno tekmo med NK Maribor in Liverpool na stadionu Anfield, kjer naši fantje ponovno niso imeli sreče, zapustimo in obiščemo Birmingham z arhitekturno zanimivim mall-om Bullring, ki obiskovalcem ponuja v okolici cca 3.000 parkirnih mest in več kot 160 trgovin. Celoten mall je na ta dan (02.11.2017) že popolnoma novoletno okrašen in praznično vabi k nakupom, kdorkoli si pač to lahko privošči, saj večinoma prevladujejo prestižne blagovne znamke.

V nadaljevanju se zapeljemo do rojstnega mesta William Shakespear-ja, v kraj Stratford-upon-Avon in ker so nam na naši poti res štete ure, si privoščimo le "take-away" coffee in se sprehodimo po živahni ulici polnih barov in trgovin, kjer stoji rojstna hiša tega velikega dramatika.

Google mi je med lokalnimi znamenitosti tega področja ponudil tudi Arlington Row, prikupno in slikovito podeželsko vasico, za katero se zdi, da se je čas tu ustavil v l. 1.380, ko so sicer nastale te kamnite hiške, v nekaterih izmed njih očitno živijo še danes.

Dan zaključimo z univerzitetnim mestom Oxford, ki mu pečat dajejo mogočna univerzitetna poslopja, knjižnice, muzeji,...Obiščemo tudi res lep in velik Museum of Natural History brez vstopnine, čeprav si zaslužijo več kot samo dobrodelne prispevke.

img: 
image/jpeg iconBullring
image/jpeg iconBullring
image/jpeg iconBullring
image/jpeg iconBullring
image/jpeg iconBullring
image/jpeg iconBullring
image/jpeg icondo rojstne hiše William Shakespear-ja v kraju Stratford-upon-Avon
image/jpeg icontipična angleška arhitektura mestnih hiš
image/jpeg icontipična angleška arhitektura mestnih hiš
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconvasica Arlington Row
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford
image/jpeg iconOxford

Do kamnite destiinacije Stonehenge in belih obalnih pečin na skrajnem jugu (Cukmere Haven)

Po zajtrku v kraju Salisbury, se odpravimo v eno od top destinacij na naši poti - v 20 min oddaljen Stonehenge, kjer večer poprej preko spleta rezerviramo termin in kupimo karte. V visoki sezoni je to nuja, saj po informacijah na njihovih straneh svetujejo nakup že vsaj 1 mesec prej. Na področje spuščajo le določeno število ljudi, ki jih z busom popeljelo od glavnega vhoda do točke postavljenih kamnov, ki na prav čuden način kraljujejo sredi prostrane travnate površine, ki jo skrbno negujejo. Žal je bilo vreme v času našega obiska megleno, zato je pred obiskom vsekakor priporočljivo preveriti vremensko napoved, verjetno pa kamnine pridejo še posebej do izraza ob sončnem zahodu.

Nadaljujemo v smeri proti kraju Shaftesbury, kjer parkiramo v središču mesteca, se sprehodimo mimo cerkve St Peter's Church vse do strmo tlakovane ulice Gold Hill, kjer se hišice stiskajo skupaj kot vžigalice v škatlici. Si ne predstavljam, kako živeči v teh hišicah premagujejo korake v hrib in prenašajo težja bremena (kolo je nočna mora, ni pa videti, da bi lahko enostavno dostopali do hiš z avtom).

Ob 12:25 krenemo v smeri juga in izberemo cesto mimo krajev: Portsmouth - Chichester - Worthing - Beddingham - Seaford, vse do ciljnega mesta South Hill Barn Car Park, kjer parkiramo in cca 20min dolg sprehod do Cukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters". Naj zapišem, da sem si vzela kar nekaj časa, da sem našla primerno mesto, od koder se lepo vidi na te pečine. Na Trip Advisory sem zasledila, da jih veliko predlaga brezplačno parkiranje ob tej koči, ker opcija je tudi, da se pripelješ na vrh samih pečin, vendar pogled ni primerljiv s tem kot je pri South Hill Barn.

img: 
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg iconStonehenge
image/jpeg icondo strmo tlakovane ulice Gold Hill v kraju Shaftesbury
image/jpeg icondo strmo tlakovane ulice Gold Hill v kraju Shaftesbury
image/jpeg icondo strmo tlakovane ulice Gold Hill v kraju Shaftesbury
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".
image/jpeg iconCukmere Haven s pogledom na veličastne bele obalne pečine "Seven Sisters".

Vrnitev v London, ogled muzikla Wicked in hiter postanek za največji grad Windsor Castle

Predzadnji dan si vzamemo čas za London, kjer se odločimo za plačilo dnevne parkirnine na parkirišču Victoria Station ravno z namenom, da smo locirani v bližini Apollo Victorica Theatre (ogled muzikla).

Kljub rahlemu dežju, ki nas je na naši poti zares prvič presenetil ravno na ta zadnji dan, se sprehodimo po ulicah do Buckingham-ske palače in na hitro obiščemo narodno galerijo (The National Gallery), Grant Museum of Zoology ter The British Museum z mogočno halo.

Za povratek nazaj - do Victoria Station koristimo podzemno in si zvečer v bližnjem Apollo Victoria Theatre ogledamo muzikal Wicked. Muzikal je bil odličen, malce mi je bilo samo žal, da si nisem poprej prebrala o sami zgodbi muzikla. Moram priznati, da je tale "dramska angleščina" tudi po svoje zahtevna skupaj z njihovim tipičnim lokalnim naglasom. Muzikal je v 2 delih in so ga uprizorili fantastično. Čar mu daje vse: odlični pevci in gledališki igralci, razkošni in bogati kostumi, scena, svetlobni efekti, kulise, pa tisto kot čarovnico čudežno dvignejo v zrak ali ko se začne premikati zmaj nad odrom in spuščati svoje glasove. Edino moteče mi je bilo to, da se ljudje ne morejo zadržati, da bi uživali v muziklu tudi brez hrane in pijače. Da se slučajno obiskovalci ne bi preveč pretegnili, hrano lahko (preko mobilne aplikacije) naročiš preko menuja na samem sedežu in ti jo prinesejo v tvojo vrsto. No Comment!

Pred odhodom na letališče in vračilu avtomobila, se zapeljemo še do mogočnega gradu Windsor Castle, čas pa nam dopušča zgolj za občudovanje in nekaj foto posnetkov iz daljave. Za dostop do njega in obisk gradu si je treba vzeti verjetno kar pol dneva, si pa ne predstavljam koliko časa se čaka za vstop, potem ko sem videla dolgo vrsto čakajočih.

img: 
image/jpeg iconIMAG1570.jpg
image/jpeg iconIMAG1575.jpg
image/jpeg iconIMAG1580.jpg
image/jpeg iconIMAG1581.jpg
image/jpeg iconIMAG1582.jpg
image/jpeg iconIMAG1585.jpg
image/jpeg iconIMAG1593.jpg
image/jpeg iconWindsor Castle
image/jpeg iconWindsor Castle
image/jpeg iconWindsor Castle
image/jpeg iconWindsor Castle

London (september 2002)

 

ČAS POTOVANJA:
4 dni (12. - 16. september 2002): Za termin smo si izbrali sredino septembra in 4 dni je bilo glede na način potovanja in prenočevanja več kot zadosti.

EKIPA:
V London smo se odpravili Marko, Daša (nečakinja), Mojca in Nastja. Potovanje v Anglijo je bil za našo 2-letno malčico prvo najbolj oddaljeno in tudi najbolj zahtevno zanjo, vendar ga je dobro prenesla. Kljub občasnemu neudobju, celodnevnemu pohajkovanjem po mestu in ukradenemu popoldanskemu spancu se je Nastja dobro držala in strpno zdržala vse dni, ko smo bili na poti. Ne vem čemu naj to pripišem, ....bodisi zanimivostim, na katere smo naleteli in ob katerih "ni imela časa zaspati oz. biti nejevoljna"....bodisi dobri organizaciji in pripravljenosti, da se v vsakem trenutku ustavimo in ji prisluhnemo. Moji dvomi pred začetkom potovanja so se tako izkazali za napačne, saj smo z njo hodili prav posod in razen kakšnega popoldanskega počitka, ki ga je Nastja potrebovala za spanje nekje v parku in potreba po hrani & pijači, z njo nismo imeli nobenih sitnosti. Delno ima zasluge za to tudi voziček, saj brez njega ne bi prišli daleč. In kakšen vtis je London napravil na nas? V nadaljevanju. 

ODHOD (Lj-Celovec) / PRIHOD (London-Stansted):
Klagenfurt (KLU) - London Stansted (STN)
Sreda, 12 Sep 2002, odhod (KLU) 13:55, prihod (STN) 15:05

London Stansted (STN) - Klagenfurt (KLU)
Ponedeljek, 16 Sep 2002

V London smo se odpravili s startom na letališču Celovec, od koder smo na liniji letalske družbe Rynair Airlines poleteli proti Londonskemu letališču Stansted po zelo ugodni ceni (149,00 EUR za vse 4 osebe / 3 odrasli, otrok). Kljub zares smešno nizki ceni, sama kvaliteta leta ni bila bistveno slaba. Nismo pač bili postreženi s hrano in sedež smo dobili tam, kamor smo se pač uspeli usesti. Pri tem slednjem smo uspeli dobiti ugodno sedišče ob oknu - po zaslugi Nastje bi rekla, saj so na letalo tja in nazaj spuščali najprej tiste z majhnimi otroki, invalide in starejše ljudi. Kakorkoli že prihranek pri prevozu smo zato kaj hitro kompenzirali s stroški, ki nam jih je terjal ogled mesta London.

CELOTEN OPIS S SLIKAMI JE NA VPOGLED NA STARI SPLETNI STRANI - KLIKNI TUKAJ.

 

Strokovna ekskurzija v London (O.Š. Trzin, april 2013)

Termin ekskurzije: sobota 13.4. - torek 16.4.2013
Let: Ljubljana - Stansed; prevoznik Easy Jet
Nastanitev: Travelodge Hotel - London Docklands, Coriander Avenue, E India Dock Rd, London E14 2AA

Strokovna, poučna, zabavna in hkrati družabna ekskurzija, ki si jo bo Nastja (12) vsekakor prijetno spominjala - čeprav je bilo pomalem tudi utrudljivo. 

Po njenem pripovedovanju so videli veliko, vse po programu in menda še mnogo več. Opremljena z "IgotU" GPS Track-arjem so očitno res kar precej  šibali naokoli.

"Route-a" poleta:

"Route-a" po Londonu in z ladjico po reki Temzi: :

   

PROGRAM:

1. dan: Po prihodu v London:

  • panoramska vožnja po The City of London, 
  • s postankom v Southwark za ogled City Hall – londonske mestne hiše, 
  • sprehod po še vedno delujočem dvižnem mostu The Tower Bridge in zunanji ogled The Tower of London ter nastajajočo najvišjo poslovno zgradbo v Evropi The Shard, vožnja do hotela in nastanitev 

2. dan:

  • h kraljici Elizabeti »na čaj« in ogled menjave kraljeve straže. 
  • na poti do Buckinghamske palače postanek na znamenitem Trafalgar Square-u in ogled The National Gallery, 
  • obisk Natural History Museum,
  • raziskovanje Camden town-a, ene izmed večjih tržnic v Londonu, 
  • ogled Big Ben, Houses of Parliament 
  • do muzeja voščenih lutk Madame Tussauds (samo tisti, ki so doplačali),
  • Covent Garden, poln uličnih umetnikov in izbranih butikov. 
  • Piccadilly Circus in obisk China Town-a 

3. dan:

  • vožnja do Greenwicha (Queen's House, Naval College, Royal Observatory) 
  • izlet z ladjico po reki Temzi in ogled London še z rečne perspektive. 
  • večerni postanek na Leicester Square-u (utrip filmsko-gledališkega dela Londona) 

4. dan:

  • vzpon na The Monument

Fotografije; Nastja in njena učiteljica ga. Andreja Rotar (skupinske fotke)

img: 
image/jpeg iconIMGP0004.jpg
image/jpeg iconIMGP0006.jpg
image/jpeg iconIMGP0016.jpg
image/jpeg iconIMGP0066.jpg
image/jpeg iconIMGP0085.jpg
image/jpeg iconIMGP0090.jpg
image/jpeg iconIMGP0095.jpg
image/jpeg iconIMGP0100.jpg
image/jpeg iconIMGP0103.jpg
image/jpeg iconIMGP0121.jpg
image/jpeg iconIMGP0128.jpg
image/jpeg iconIMGP0133.jpg
image/jpeg iconIMGP0136.jpg
image/jpeg iconIMGP0141.jpg
image/jpeg iconIMGP0142.jpg
image/jpeg iconIMGP0143.jpg
image/jpeg iconIMGP0145.jpg
image/jpeg iconIMGP0148.jpg
image/jpeg iconIMGP0149.jpg
image/jpeg iconIMGP0151.jpg
image/jpeg iconIMGP0152.jpg
image/jpeg iconIMGP0164.jpg
image/jpeg iconIMGP0170.jpg
image/jpeg iconIMGP0175.jpg
image/jpeg iconIMGP0176.jpg
image/jpeg iconIMGP0189.jpg
image/jpeg iconIMGP0192.jpg
image/jpeg iconIMGP0193.jpg
image/jpeg iconIMGP0202.jpg
image/jpeg iconIMGP0220.jpg
image/jpeg iconIMGP0237.jpg
image/jpeg iconIMGP0238.jpg
image/jpeg iconIMGP0239.jpg
image/jpeg iconIMGP0241.jpg
image/jpeg iconIMGP0247.jpg
image/jpeg iconIMGP0248.jpg
image/jpeg iconIMGP0261.jpg
image/jpeg iconIMGP0265.jpg
image/jpeg iconIMG_20130417_073807.jpg

Avstrija

Na tej strani predstavljam nekaj izletov po Avstriji, ki smo jo začeli odkrivati (žal) šele pred leti. Toliko lepih izletniških točk - od avstrijskega podeželja do parkov in mest - in vse razmeroma blizu.

2-dnevni oddih ob jezeru Zell Am See do tja pa po čudoviti alpski cesti Grossglockner (22.7.-24.7.2020)


Obisk Avstrije z zgoraj omenjenimi postanki je bil v bistvu podaljšek našega 4-dnevnega oddiha v dolini reke Soče,ki smo si ga splanirali v razmeroma občutljivem obdobju, ko smo bili tako doma kot v tujini še vedno pod vplivom epidemije s korona virusom in v izvajanju in spoštovanju preventivnih ukrepov. Presenečena sem ugotovila, da v teh dveh dneh v Avstriji niso tako dosledno upoštevali nošenje zaščitnih mask (restavracije, trgovine, turistični objekti), smo pa opazili na javnih mestih razkužila in opozorilna obvestila za javnost.

img: 
image/jpeg icon_IMG_20200722_180814.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200722_190036.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_152514.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_161313.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_172637.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_183257.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_183334.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_190034.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_191259.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_191449.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_173857.jpg

Po čudoviti alpski cesti Grossglockner - 22.7.2020

Vožnja po fascinantni gorski cesti Großglockner Hochalpenstrasse je pravo doživetje s polno osupljivimi razgledi. Če je vreme lepo, kot je bilo na ta dan, so razgledi še toliko lepši in segajo brezmejno v vse strani. Cesta je pravi izziv za kolesarje, motoriste in tudi za voznike.

Na dolžini 48km je turističnih postankov ob cesti 12 (vsaj kot je označeno na zemljevidu, ki ga dobiš ob vstopu v Großglockner. Vreden je obisk Kaiser-Franz-Josefs-Hohe na višini 2369m, od koder se ti ponuja direkten pogled na vrh Grossglockner-ja in ledenik Pasterze

img: 
image/jpeg iconIMG_20200722_115713.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_120051.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_122516.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_122747.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_122812.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_123104.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_123216.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_123405.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_123658.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_123959.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_124354.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_124439_BURST1.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_124500.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_125559.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_125619.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_125630.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_131915.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_135215.jpg
image/jpeg iconIMG_20200722_141813.jpg

Zell Am See in pohodniški spust z vrha Schmittenhohe (2000m);_22.7. in 23.7.2020

Ko smo prevozili znamenito cesto skozi Grossglockner smo prispeli v Zell Am See, v še eno od avstrijskih jezer, ki ne preseneča. Namestili smo se v Pension Alpenrose, ki smo ga rezervirali dan poprej in ga toplo priporočam. Nahaja se na odlični lokaciji,  dokaj blizu jezera in gondole cityExpressa (medtem ko se je treba do gondole Schmittenhöhebahn zapeljati z avtom ali pač iti cca 30min peš).

Že kar takoj ob prihodu sva z možem izkoristila za skok na kolo okoli jezera, da sva preverila dolžino poti. Ponovno me je očarala avstrijska natančnost in urejenost in pravi užitek je varno voziti po poti, ki je posebej urejena za kolesarja in posebej za pešče. Pot okoli jezera je dolga 12km (natančno 19.97 km :-), in idealna za družine z majhnimi otroci. Ob jezeru sta urejena dva obalna predela za kopanje: Zell am see esplanade (v naši bližini) in Strandbad Thumersbach (višji nivo in tudi plačljivo, saj so uredili zunanji bazen na prostem v stiku z jezerom). V Thumersbach smo tudi izkoristili za skok v jezero, nismo pa plačevali in šli znotraj ograjene plaže, saj nismo imeli namena poleževati cel popoldan.

Zell Am See ponuja veliko aktivnosti (voda, kolo, hribi), na voljo je seveda tudi kampiranje. Naš čas smo izkoristili še za vzpon z gondolo na vrh Schmittenhohe (2000m), navzdol pa smo šli peš mimo 4 jezer, na kateri lahko opaziš tudi nekaj razstavljenih umetniških eksponatov  - "The 4 Lakes Art Hike".

img: 
image/jpeg iconP7234817.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_095939.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_110705.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_111005.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_111315.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_111733.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_113230.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200723_123521.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_110724.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_111258.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_111844.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_112900.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_123051.jpg
image/jpeg iconIMG_20200723_132906.jpg
image/jpeg iconP7234819.jpg
image/jpeg iconP7234820.jpg
image/jpeg iconP7234824.jpg
image/jpeg iconP7234825.jpg

Kaprun - mimo elektrarne Verbund in vzpon do akumulacijskih jezer na višini 2036 m; 24.7.2020

Obisk visokogorskega akumulacijskega jezera Stausee Mooserboden, ki so ga gradili med II.svetovno vojno nad mestom Kaprun na višini 2036 m in končali leta 1955, je izjemen tehnološki dosežek, ki je lepo zlit z naravo. Da pa vse to ne služi le elektrarni Verbund, so ga seveda uredili tudi za turiste.

Do jezera, ki se napaja z vodo večinoma iz ledenika Pasterze, je možen dostop le z busom (izhodišče: Kaprun Stauseen Parkhaus), ki te popelje visoko v hrib preko ozkega, kamnitega tunela (enosmerna vožnja) vse do vrha, kjer se sprehodiš po obzidju tega mogočnega jezu.

Ta je iz dveh delov, eden je visok 112m in dolg 357m, drugi pa visok 107m in dolg 497m. 

img: 
image/jpeg icon_IMG_20200724_094214.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200724_095015.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200724_102458.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200724_104535.jpg
image/jpeg icon_IMG_20200724_110600.jpg
image/jpeg icon_P7244828.jpg
image/jpeg icon_P7244829.jpg
image/jpeg icon_P7244845.jpg
image/jpeg icon_P7244846.jpg
image/jpeg iconIMG_20200724_100309.jpg
image/jpeg iconIMG_20200724_104026.jpg

3-dnevni oddih v Avstriji, Heiligenblut in še skok do smučišča Goldeck, 25.2.-27.2.2022

Za zaključek zimskih počitnic še skok iz toplega Istanbula do hladnejšega Heiligenblut-a in 111 km oddaljenega, manj poznanega smučišča Goldeck, ki se v bistvu nahaja na poti proti domu.

Smučišče Heiligenblut / Grossglockner, ki spada v območje nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture), je slovencem že dobro poznan. Sama sicer smučišča nisem preizskusila, sem se pa podala na peš turco po vasici in tudi malo v hrib od gondole (Rossbach) ob smučišču proge št.10, zaradi strmine pa sem se nazaj podala kar po cesti Grossglocknerstrasse (2,5h in cca 9km), ob kateri se mi je ponujal lep razgled na dolino in okoliške gore.

 

Nastanitev v Hotelu Kaiservilla (Hof 45, 9844 Heiligenblut) lahko samo prehvalim, kar potrjuje tudi Booking.com ocena (9,6). Hotel se od gondole nahaja 500m, nekako ne tako daleč, po drugi strani pa je priročno, če imaš nekoga, ki te do gondole zapelje z avtom (Mojca taxi :-), saj je tamkajšnje parkirišče plačljivo.

V Hotelu Kaiservilla smo imeli družinsko sobo, ki je bila čudovita - prostorna, udobna, s hladilnikom, TV-jem, zakonsko posteljo, enojno posteljo, ki se nahaja v ločenem prostoru (brez vrat), nisem pa preverila, če je kavč v osrednjem prostoru raztegljiv.

Presežek ponudbe je vsekakor bogat zajtrk in prostori s savno v pritličju, za katero sva se morala vpisati na seznam (morda zaradi koronskih preventivnih ukrepov) in sva 2x koristila vse prostore povsem sama. Zadnji (3.dan) smo se na poti domov ustavili še v Goldeck, kjer se nahaja manjše smučišče, pa vendar zelo lepo urejeno. Več o smučišču: https://www.bergfex.com/goldeck/

 

img: 
image/jpeg iconIMG_20220224_191130.jpg
image/jpeg iconIMG_20220226_195748.jpg
image/jpeg iconIMG_20220224_191506.jpg
image/jpeg iconIMG_20220225_094522~2.jpg
image/jpeg iconIMG_20220226_115551~2.jpg
image/jpeg iconIMG_20220226_142949.jpg
image/jpeg iconIMG_20220227_102229.jpg
image/jpeg iconIMG_20220227_102235.jpg
image/jpeg iconIMG_20220227_102311.jpg
image/jpeg iconIMG_20220227_103859.jpg
image/jpeg iconoriginal_6d8576d3-c587-4ef4-9dac-4253ee78d099_IMG_20220225_094009.jpg
image/jpeg iconIMG_20220227_105207.jpg
image/jpeg iconIMG_20220227_125028.jpg
image/jpeg iconoriginal_b3eb2a3d-6f22-4e63-bef9-fb553c5561ca_IMG_20220226_141524.jpg

Bad Hofgastein & Bad Gastein - zimske počitnice, februar 2014

Tokrat smučanje v Gastein, v eni od 5-ih smučarskih regij SkiAmade. Ta zajema smučarske centre: Schladming-Dachstein, smučišča Salzburg regije (kot so npr. Flachau, Wagrain, Kleinarl...), Grossarl, Hochkonig in pa Gastein, ki smo si ga tokrat prvič izbrali za 4-dnevni smučarski "oddih" v času zimskih pocitnic.

 

Gastein se odlikuje po dveh termah, ki jih obkrožajo smučišča Sportgastein, Bad Gastein, Bad Hofgastein in Dorfgastein. Od vseh sta med seboj povezana le Bad G. in Bad H. (sklepam sama).

V smeri našega cilja nas je južno od Bad Gastein v kraju Mallnitz presenetilo dejstvo, da vozi avtovlak, ki ti skozi alpski prelaz Tauern skrajša pot na relaciji Mallnitz-Bockstein (11 min voznje, po urniku vlak vsakih 60min, cena 17eur). Sicer pa lahko ubereš tudi daljšo pot po cesti v smeri Winklern-Heiligenblut-Bruck.

Spremenljivo vreme smo v Bad Hofgastein izkoristili za kopanje v Alpentherme Gastein (od našega Park Hotel-a cca 600m oddaljen), ki ga je smotrno izkoristiti predvsem po aktivnem smučanju. 2-urna karta je na voljo po 18h, v ceni pa je vključena tudi savna. Otroci imajo na voljo 2 tobogana, v posebni jami z bazenom na stenah vrtijo risanke, filme, v času nasega obiska seveda predvsem Olimpijske igre iz Sočija. Iz panoramske terase term je lep razgled na okoliške gore Dorfgastein in Bad Hofgastein.

Iz slednjih se s tirno vzpenjačo povzpneš najprej do višine 1.301m, potem pa s prestopom na prostorno žičnico (za več oseb) še na višino 2.050m (Schlossalm). Med smučanjem na Bad Hofgastein prograh smo lakoto potešili v Bergrestaurant, ki se nahaja na vrhu Schlossalm (2050m). Tu se splača s hranjenjem počakati do 14:30, saj imajo enourni "happy hours" z 50% popustom na vse tople obroke. Seveda se pozna pri ceni, če pripelješ sestradane člane družine.

Posebej pa je zanimiv vrh Stubnerkogel (2251m), kjer skoraj moraš odložiti smučke in se sprehoditi po visečem mostu, ki so ga naredili verjetno zgolj kot turistično atrakcijo. In uspelo jim je, saj je res izjemen in vpet na edinstveni legi s čudovitim razgledom.

Pa morda še ta podatek: proga (H1+H2+H3), ki se razteza na relaciji Schlossalm-Angertal-Stubnerkogel skupaj obsega 10,4 km dolžine in kot taka velja za najdaljšo smučarsko progo v zahodnih Alpah. Mojim puncam se je najbolj dopadla H3, ki smo jo poimenovale "trojni hamburger". Je pa fajn za boardat (za začetnike in tiste malo naprednejše) oz. smučat, ko se v noge naseli prva utrujenost.

Zadnji dan našega bivanja v teh čudovitih avstrijskih gorah smo se (po muhastem vremenu 1-2 dni) nasmučali "na polno". Domov smo se odpravili utrujeni in veseli, da je ravno na ta dan (18.2.2014) naša Tina Maze dosegla spet "zlato" na olimpijskih igrah v Sočiju, hokejisti pa premagali (ravno) avstrijce in se s tem uvrstili v četrtfinale olimpijskega hokejskega turnirja.

Spodaj Nastjin letošnji napredek v board-anju in nekaj slik....

img: 
image/jpeg iconVkrcanje na avtovlak (Mallnitz-Bockstein)
image/jpeg iconVozila je potrebno zapustiti ....
image/jpeg icon... na voljo poseben vagon za potnike
image/jpeg iconOb našem prihodu vse lepo zeleno ...
image/jpeg icon3.dan vse belo :-)
image/jpeg iconObjekt Alpentherme
image/jpeg iconAlpentherme Gastein
image/jpeg iconAlpentherme Gastein
image/jpeg iconAlpentherme Gastein
image/jpeg iconAlpentherme Gastein - pogled s panoramske terase
image/jpeg iconAlpentherme Gastein - pogled s panoramske terase
image/png iconAlpentherme Gastein - "na tekočem" z dogajanjem na Olimpijskih igrah v Sočiju :-)
image/jpeg iconBad Hofgastein - smučanje
image/jpeg iconBad Hofgastein - smučanje
image/jpeg iconBad Hofgastein - smučanje
image/jpeg iconBad Hofgastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconBad Gastein - smučanje
image/jpeg iconEna od lokalnih restavracij (prijeten ambient, odlična hrana)

Bad Kleinkirchheim (13.-20. februar 2016)

 

Zimske počitnice 2016 (13.-20.2.) so "trofnle" žal ravno v dnevih neugodnih vremenskih razmer, ampak se je nekako izšlo. Odločitev za Bad Kleinkirchheim, kjer smo se nastanili v Apartmajski hiši Am Römerbad, vendarle ni bila tako slaba odločitev ob dejstvu, da se ta objekt nahaja le 50m stran od term Römerbad.

Odlika term je predvsem lokacija (neposredno ob gondoli Kaiserburgbahn) in sodobno opremljen predel s savnami. Pa morda dejstvo, da vkolikor ne smučaš in imaš 3 ali 6-dnevni ski-pass, lahko smučarsko karto nadomestiš za obisk term brezplačno. Pogoj pri tem je, da smučarske karte še nisi izkoristil v tekočem dnevu, v času kopanja iz term tudi ni dovoljen izhod in prihod nazaj, čas kopanja pa velja le do 16h (savna za doplačilo). Sam bazenski predel nima kakšnih posebnosti, ki bi jih lahko posebej izpostavila. Pač priročno po aktivnem smučanju.

 

Smučarske proge OK, pohvale pa predvsem smučarski šoli ski Orel (individualni 4 dnevni tečaj ski-boardanje bil več kot koristen). Kaja navdušena.

 

img: 
image/jpeg icon_BKK M-M.JPG
image/jpeg icon_DSC_2479.JPG
image/jpeg icon_Kaja.JPG
image/jpeg icon_Kolaz02.JPG
image/jpeg iconDSC_2485.JPG
image/jpeg iconDSC_2489.JPG
image/jpeg iconDSC_2492.JPG
image/jpeg iconDSC_2494.JPG
image/jpeg iconDSC_2498.JPG

Intenzivna 2-dnevna smuka v Avstriji (Turracher Hohe in Obertauern); 6. in 7.feb 2011


Smer: Villach-Klagenfurt-Feldkirchen

Nastanitev: Wastlwirt hotel (družinsko voden in komfortno urejen hotel s ponudbo Wellness &Spa; do obeh smučišč spodaj cca 20 min vožnje. 

 

1.dan: Turracher Hohe

  • cca 40 km prog, večinoma manj zahtevne in idealne za družine,
  • 32 smučarskih prog (10 lahkih, 21 srednjih, 1 težka)
  • 1 kabinska (panoramska), 4 šestsedežnic, 1 dvosedežnica in 1 sidro
  • zanimivost: sankališče "na tirnicah", verjetno zimsko in letno, na dolžini 1600m

2.dan: Obertauern

  • cca 100 km prog, večinoma lahkih (61km) in srednjih (35km), pa tudi nekaj težkih (4 km)
  • 26 smučarskih prog, ki so med seboj povezane v krožno turo "Tauernrunde" v smeri urinega kazalca (RED T.) in obratni smeri urinega kazalca (GREEN T.)
  • 7 najvišjih vrhov "Super Seven" dosega višino od 2.200 do 2.500 m.n.v.

In bilanca najine smuke ? Mislim, da ni bila zanemarljiva. Sodeč po podatkih najinih napravic sva presmučala (vključene vožnje z napravami: kabinska, sedežnice, sidra):

**  1. dan: 44 km (Mojca) in 87,34 km (Marko)
**  2. dan: 56,5 km (Mojca) in 97,5 km (Marko)

Vtis:

Sonček je bil carski, čeprav kar malce pretoplo (8-10 stopinj), ampak presenetljivo je bil teren kljub temu dober za smučat. Le na predelih, ki so bolj izpostavljeni sončni legi, je bilo popoldan ponekod čutiti že malce mehkega snega, kar pa ni bistveno oteževalo smučanja. No, razen meni, ki sem (verjetno že malce utrujena) na tem mehkem terenu padla.

Meni osebno se je bolj dopadel Obertauern, pa  ne zaradi dejstva, ker je večje smučišče od Turracher Hohe, pač pa tudi zaradi same lege. Je bolj odprtega tipa in tudi povezljivost vseh prog je boljša. Pri Turracher Hohe nekako prečkaš dovozno cesto (po kateri smo pripeljali), da prideš na levi predel smučišč, nazaj čakaš na vozilo s priključkom, ki se ga lahko poprime cca 15 smučarjev in tako prečkaš zaledenelo jezero. Obertauern tudi ponuja malce več prog za zahtevnejše, po celodnevni smuki pa se ti ponuja tudi nekaj gostinskih lokalov v nižini, da ne govorim o kapaciteti hotelov in apartmajev, ki se raztezajo ob samem smučišču. Izhodišč za start smuke je na 7-ih parking-ih, midva sva štartala iz lokacije Schaidbergstuberl - Heustadl Alte Alm.

img: 
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe (snežni taxi)
image/jpeg iconTurracher Hohe (sankališče)
image/jpeg iconTurracher Hohe (10 stopinj)
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconTurracher Hohe (le eden od gostinskih lokalov na smučišču)
image/jpeg iconTurracher Hohe
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern (samo takole je bilo občutiti množico ljudi)
image/jpeg iconObertauern (vrh,ki ga dosežeš s kabinsko žičnico - smuka navzdol je pa prav super)
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern (jabolčni štrudel v vanilijevi kremi...njami)
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconObertauern
image/jpeg iconHotel Wastlwirt - pogled iz balkona najine sobe
image/jpeg iconHotel Wastlwirt - pogled iz balkona najine sobe

Smučanje - Katschberg (Avstrija); 28.12.2013

Da skočimo na smuči "k sosedom" je padla ob 22h zvečer predhodni dan. Pri nas doma je to pogosto :-) Tokrat smo izbrali smučišče Katschberg, ki smo ga dosegli z vožnjo preko tunela Karavanke v smeri Spittal, tunela Katschberg in St.Michael.

 

Smučišče leži 110 km južno od Salzburga. Obsega 16 naprav, od tega 6 sedežnic, skupaj pa ponuja 70 km prog (10 km lažjih, 50 km srednjih in 10 km težjih). Na splošno bi rekla, da teren še zdaleč ni zahteven in je meni osebno zelo ustrezal. Ko bi le bile proge še bolje urejene in vreme lepše. 

Pač smo naleteli na termin, ko so bile proge zaradi nedavnih snežnih padavin malce slabše urejene, "z roko v roki" pa sta nas spremljala megla in sonce in občasno veter.  Kar pa se nekako tudi prenese, sploh če ne traja ves čas.

Popestritev je tudi tale Katschi fotopoint.

Foto posnetek stisneš sam, v 4 sekundah si pofotkan, fotko pa po datumu in času najdeš na njihovem spletu, ki jo lahko objaviš na FB oz. pošlješ pozdrave prijateljem.

 

img: 
image/jpeg iconIMG_20131228_103334.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_133906.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_134453.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_141809.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_145441.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_150726.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_152305.jpg
image/jpeg icon_IMG_20131228_140415.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_134011.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_141738.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_125753.jpg
image/jpeg iconIMG_20131228_103950.jpg

Smučanje na "avstrijski Peci" (Petzen) in na Grosseck Speiereck (St.Michael/Mauterndorf), 8.-9.2.2013

"Kulturno-pustni" konec tedna sta najmlajši članici naše družine preživeli s planinskim taborom na Uštah ( blizu Moravč), midva pa sva jo mahnila na smuko k našim severnim sosedom. Najprej proti domačemu kraju naše junakinje Tine Maze (Črna na Koroškem) in čez mejo na "avstrijsko Peco" (Petzen), potem pa še v 1,5h oddaljen St.Michael - prikupno mestece ob smučarski regiji Lungau.

Tu sva prespala v domačem penzionu Sylpaulerhof (www.sylpaulerhof.com), cca 300m stran od Wastlwirt hotela, kjer sva bila nazadnje februarja 2011. Sobe povsem normalne, na voljo imajo tudi savno in wellness in ločen prostor za smučarsko opremo. 

Smučanje na Grosseck Speiereck pa je bil pravi užitek. Morda tudi zaradi tega, ker sva bila "ready" pred gondolo že 8:45 (start ob 9h), zaradi sobote in hotelskih menjav pa tudi ni bilo nikakršne gneče. 

Proge? Odlične - lepo urejene in za vsake tipe smučarjev primerne. Nama se je dopadel sploh spust iz najvišjega vrha Speiereck (2400m) in točke, kamor te od izhodišča pri parkirišču St.Michael pripelje gondola. 

Zanimiva popestritev je tudi kmetija, ki se nahaja kar sredi smučišča. Rahlo neurejen in umazan hlev (ki ob belini snega pride še bolj do izraza).....ob dokaj prijetni kmečki hiši. 

Grosseck - Speiereck je del smučarske regije Lungau (www.lungau.at) s skupaj 250 km prog in zajema smucišča: Grosseck-Speiereck (50 km smuc.prog), Katschberg -Aineck (70 km), Obertauern (100 km) in Fanningberg (30 km). Vsekakor idealno, da se tu namestiš lahko za 1 teden in odsmučaš vse proge (imajo Lungau Ski Pass).

In še najin zaključek  s shoppingom v IKEA Klagenfurt. Si predstavljate že skoraj poln prtljažnik smučarske opreme za 4 osebe, potovalka, pancarji....in potem nama uspe naložiti še tale voziček ? Ja, pa res je uspelo.....prostora pa je bilo na koncu ravno še za zadnji pancar, ki je našel svoj prostor v zadnji razpoložljiiv luknji naloženega prtljažnika. Matematični izračun s pomočjo smučarskih palic se je očitno obnesel :-)

 

img: 
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconPetzen
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconPetzen (super carski praženec z jabolčno čežano)
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck
image/jpeg iconGrosseck - Speiereck

Smučanje, Gerlitzen Alpen (Osojščica); Avstrija, 28.12.2012

Še ena družinska smuka onkraj slovenske meje, tokrat v smučarskem središču Gerlitzen, ob jezeru Ossiacher blizu Beljaka.

Smučarski center se dviga do višine 1909 m.n.v., ima 13 smučarskih naprav in 26 km smučarsih prog. Slednje so lepo urejene in primerno zahtevne za vse kategorije smučarjev.

Na zadnji petek starega leta ni bilo pretirane gneče, pa vendar se je med smučanjem vame zaletela deklica (cca 8 let), da sva padli po tleh. Na srečo se je vse dobro končalo in nobeni ni bilo nič. 

Po celodnevni smuki smo se na poti nazaj ustavili še v Mojstrani, kjer smo si v soteski Mlačca ogledali Žive jaslice.

Več - tukaj.

img: 
image/jpeg iconKaja.jpg
image/jpeg iconIMG_0758.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_103226.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_103304.jpg
image/jpeg iconNastja.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_104517.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_124802.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_132802.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_132857.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_133955.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_151229.jpg
image/jpeg iconIMG_20121228_151315.jpg

Vikend oddih na avstrijski Koroški in smučarski zaključek v Kreicherbgu - 17.-19.januar 2020

 

Na petek 17.1. sva se odpravila proti avstrijski Koroški, v predel SV od Celovca, na podeželje med krajem St. Oswald in Eberstein. Namestila sva se v udobnem, družinsko vodenem hotelu Biolandhaus Arche (Vollwertweg 1a, Eberstein), katerega posebnost je predvsem "BIO / EKO" orientiranost. V ponudbi hrane (zajtrk, večerje) imajo izključno samo vegetarijanske in veganske jedi, zato je (in bi bil) zanimiv za vse tiste, ki so tovrstni prehrani strogo zavezani. Midva sicer nisva, ampak je zanimiva sprememba, sploh če gre samo za 2-dnevno bivanje, kot sva ga imela tokrat.

V času najine obiska sem nama želela prvi dan (soboto) splanirati pohodniško turco, vendar mi je poskus spodletel 2x, najprej za pot "Gutmanns Hofrundtour", opisano na spletni strani  - tukaj, potem pa še za bližnji vrh v kraju Mirnig, ki se nahaja 7km južno od Biolandhaus Arche hotela. Oba cilja sta se nama kar izmikala in nekako ni bilo jasno, kje je izhodišče. Vsekakor dobra šola, da ubiranje pohodniških poti onkraj meje ni enako kot pri nas - pomembno je prepoznavati oznake, vsekakor pa zna biti ovira tudi neznanje nemškega jezika, ko v roke dobiš prospekte, ki žal niso v angleščini.

Nepredvideni zapleti (če se temu lahko reče) pa so se nadaljevali tudi pri naslednjih postankih. Grad "Hochosterwitz Castle", do katerega sva imela 20 km vožnje od najinega hotela, je bil zaprt za obiskovalce, enako tudi razgledni stolp Pyramidenkogel, ki se nahaja južno od jezera Worthersee.

V času najinega obiska sicer zavit v meglico, pa vendar me je arhitekturno presenetil, tako da v vsej svoji postavi verjetno navdušuje v lepem vremenu, ko pogled seže daleč naokoli. Menda ponujajo tudi možnost, da se z vrha stolpa zapelješ po toboganu do dna, kar zna biti zanimivo. Več na njihovi spletni strani: https://www.pyramidenkogel.info/en/

No, dan sva zaključila še z obiskom Celovca (sprehod, kavica, tortica) in s smučarskim načrtom za naslednji dan.

Za nedeljo sva tako izbrala smučišče Kreicherbg, ki je v primerjavi z Dolomiti, bolj skromno zasnežen, vendar kljub pogledu na sosednje zelene površine jih lahko pohvalim za zgledno in skrbno urejene proge.

 

Manjši zapleti na tem vikend potepu me niso odvrnili od tega, da ne bi avstrijsko Koroško obiskala ponovno.

Ta ponuja izredno veliko zanimivih destinacij, top 10 sem jih ujela tudi na eni od informativnih tabel (klik na sliko za povečavo):

 

 

img: 
image/jpeg iconBiolandhaus_01.jpg
image/jpeg iconBiolandhaus_02.jpg
image/jpeg iconBiolandhaus_03.jpg
image/jpeg iconBiolandhaus_04.JPG
image/jpeg iconBiolandhaus_05.jpg
image/jpeg iconBiolandhaus_08.jpg
image/jpeg iconBiolandhaus_09.jpg
image/jpeg iconBiolandhaus_10.jpg
image/jpeg iconCelovec01.jpg
image/jpeg iconCelovec02.JPG
image/jpeg iconCelovec03.JPG
image/jpeg iconHochosterwitz Castle.jpg
image/jpeg iconMirnig.jpg
image/jpeg iconPyramidenkogel-01.jpg
image/jpeg iconPyramidenkogel-02.jpg
image/jpeg iconPyramidenkogel-03.JPG

Wolfgang See in malce pohodništva; regija Salzkammergut - 24.7.-28.7.2017

Drugi del poletnega dopusta 2017 smo si izbrali Avstrijo, pravzaprav je bila moja pobuda, potem ko sem dobila priporočilo in pred časom tudi že sama prebrala same pohvale o avstrijskih jezerih vzhodno od Salzburga. Osnovne informacije sem pridobila na spletnih straneh:

Izbrali smo kraj Strobl z namestitvijo v Appartement Sport Girbl, Bahnstraße 300 - v družinsko vodeni apartmajski hiši, ki v pritličju poseduje tudi trgovino s športno opremo, oblačili in obutvijo, nudijo pa tudi izposojo koles (navadnih, električnih),opremo za plezanje in verjetno še mnogo več - predvsem za vodne športe.

V času našega počitnikovanja je bilo vreme malce muhasto, pa vendar smo uspeli doživeti vsega po malem:

  • kolesarjenje ob jezeru Wolfgangsee,
  • kopanje v bližnjih termah Eurotherme Resort Bad Ischl
  • pohodništvo (gora Katrin in sosednji vrhovi Katrin (1.542m), Elferkogel (1.601m), Hainzen (1.638m) in Rosskopf (1.657m), med katerimi je speljana urejena krožna pot z večimi razglednimi točkami
  • obisk mesteca Hallstatt

Kratek čas oddiha, vendar me je ta regija povsem očarala in jo takoj "menjam" za 7-14 dni morja. Več v nadaljevanju.

Ponedeljek, 24.7. - Nastanitev v kraju Strobl

Pred prihodom v Strobl kosilo v restavraciji Mühlradl, ki jo vodi družina Wagner. Priporočam, saj je hrana odlična, se pa tu ponuja tudi odlična priložnost za prvi pogled na jezero Wolfgangsee. Vreme deževno, pusto .... pa vendar jezero sije v svoji lepoti, tako da tudi površni fotoposnetki pokažejo očarljivost in lepoto tukajšnjega kraja Strobl.

Med vožnjo po pokrajini kmalu dojameš lokalno skrb za okolje. Avstrijci očarajo s svojo prefinjeno natančnostjo in dovršeno ureditvijo okolice, pa naj bodo to javne površine ali zasebni vrt. Hiše v alpskem stilu kot da bi tekmovale, katera bo imela balkone najbolj obtežene z rožami, zelenice pokošene do zadnje bilke, vrtni dekor na svojem mestu in celo ulične oznake v posebnem dekorativnem slogu. To je mestece Strobl, kjer smo se nastanili v Appartement Sport Girbl, Bahnstraße 300.

Posebnost apartmaja, ki smo ga dobili v prvem nadstropju, je vsekakor razkošno prostorna terasa, na kateri bi dobesedno lahko natekel psa :-) Kuhinjska niša pa morda malce skromna s posodo in 4 kuhalniki na elektriko, na katerih težko kaj pametnega skuhaš :-)....vse ostalo "bp".

img: 
image/jpeg iconIMAG0333.jpg
image/jpeg iconIMAG0340.jpg
image/jpeg iconIMAG0341.jpg
image/jpeg iconIMAG0342.jpg
image/jpeg iconIMAG0343.jpg
image/jpeg iconIMAG0344.jpg
image/jpeg iconIMAG0345.jpg
image/jpeg iconIMAG0346.jpg
image/jpeg iconIMAG0349.jpg
image/jpeg iconIMAG0358.jpg
image/jpeg iconIMAG0366.jpg
image/jpeg iconIMAG0367.jpg
image/jpeg iconIMAG0484.jpg
image/jpeg iconIMAG0485.jpg
image/jpeg iconIMAG0486.jpg
image/jpeg iconIMAG0614.jpg

Torek, 25.7. - Kolesarski dan (ob jezeru Wolfgangsee)

Vreme malce muhasto, vendar spretno "lovimo" primerne ure za aktivnosti zunaj in znotraj.

Danes kolesarski dan: Strobl-St Gilgen (28 km) ob jezeru Wolfgangsee. Kolesarska pot je zelo lepo in samostojno urejena ob glavni cesti in brez strahu se nanjo podajo lahko tudi manjši otroci.

Brez pretiravanja...tu je vse čisti presežek: brezhibno urejena kolesarska in (ponekod posebej) tudi pešpot, čudovito kopališko jezero, čistoča "na vsakem koraku", vrečke za pse na voljo v vsakem košu (dog station), za dodano vrednost pa ti med potjo "pade" še kakšen leseni gugalnik, lovska opazovalnica, arhitekturno dovršen most čez reko in predvsem čudovit pogled na jezero.

Mesteca Strobl, St.Wolfgang in St. Gilgen so preprosto zgled turističnega izkoristka, ki ga avstrijci očitno dobro obvladajo. Pravzaprav so vsa tri bolj majhna z nekaj mestnimi znamenitosti, ... za slednje so odličen nadomestek predvsem lokalne restavracije in hiše v tipičnem alpskem stilu, trgovinice s spominki, cvetlične gredice na vsakem koraku, ki že spominjajo na mini arboretum sredi mesta, pa seveda obala jezera z urejenimi sprehajalnimi potmi in pomoli s ponudbo ladijskih prevozov.

Posebno zanimiva je sprehajalna pot iz Strobla v smeri proti St. Wolfgangu, ki je ponekod (ob obalnem skalovju) urejena z leseno potjo ....podobno kot v našem BlejskemVintgarju, le da imaš tu jezero "na dotik" in širok pogled na gore, ki objemajo jezero.

img: 
image/jpeg iconIMAG0373.jpg
image/jpeg iconIMAG0375.jpg
image/jpeg iconIMAG0376.jpg
image/jpeg iconIMAG0377.jpg
image/jpeg iconIMAG0378.jpg
image/jpeg iconIMAG0379.jpg
image/jpeg iconIMAG0381.jpg
image/jpeg iconIMAG0382.jpg
image/jpeg iconIMAG0383.jpg
image/jpeg iconIMAG0385.jpg
image/jpeg iconIMAG0386.jpg
image/jpeg iconIMAG0388.jpg
image/jpeg iconIMAG0394.jpg
image/jpeg iconIMAG0398.jpg
image/jpeg iconIMAG0399.jpg
image/jpeg iconIMAG0405.jpg
image/jpeg iconIMAG0406.jpg
image/jpeg iconIMAG0409.jpg
image/jpeg iconIMAG0415.jpg
image/jpeg iconIMAG0424.jpg
image/jpeg iconIMAG0442.jpg
image/jpeg iconIMAG0445.jpg
image/jpeg iconIMAG0447.jpg
image/jpeg iconIMAG0448.jpg
image/jpeg iconIMAG0449.jpg
image/jpeg iconIMAG0459.jpg
image/jpeg iconIMAG0460.jpg
image/jpeg iconIMAG0464.jpg
image/jpeg iconIMAG0467.jpg
image/jpeg iconIMAG0470.jpg
image/jpeg iconIMAG0474.jpg
image/jpeg iconIMAG0478.jpg
image/jpeg iconIMAG0479.jpg
image/jpeg iconIMAG0483.jpg

Sreda, 26.7.: Tudi ob deževnem vremenu se najde priložnost....(terme, Ikea :-)

Na deževen dan se ponudi priložnost za kopanje v bližnjem Eurotherme Resort Bad Ischl (13 min z avtom), ostala dva sta dlje  -Bad Schallerbach in Bad Hall. Več na: https://www.eurothermen.at/en/

Do Salzburga je cca 52km, zato se splača zapeljati tudi do IKEA-e, če je seveda želja oz.potreba. Mi smo izkoristili na ta deževni dan Smile

Četrtek, 27.7.: - Vzpon na goro Katrin in sosednje vrhove

Sončni dan je obvezno za izkoristit za vzpon v gore nad jezerom.

Pohodniških tur ne zmanjka :-), na spletni strani - tukaj se lahko željeno turo izbere tudi glede na izhodišče (mesto Strobl, St.Gilgen ali St.Wolfgang) in težavnost.

Mi se odločimo za goro Katrin (1.542 m) po priporočilih na spletnih straneh, pa tudi sicer njena omemba večkrat najde mesto na kakšni oglasni tabli ob cesti in predvsem s samostojnim prospektom, ki je skupaj z drugimi letaki za okoliške znamenitosti na voljo na večih mestih (restravracije, terme, apartmaji, hotel, trgovina, ...).

Na vrh se lahko odpraviš peš (verjetno vsaj 1,5h hoje) ali pa se povzpneš na Katrin z gondolo in potem na vrhu dosegaš vrhove. Mi smo naredili kar celo turco po vrhovih: Elferkogel (1.601m), Hainzen (1.638m) in Rosskopf (1.657m), med katerimi je speljana urejena krožna pot z večimi razglednimi točkami. Google Fit pravi, da smo po njej hodili 2h 49min (brez postankov) in 5,32 km.

Navdušena... I loveWolfgang See Smile

img: 
image/jpeg iconIMAG0504.jpg
image/jpeg iconIMAG0515.jpg
image/jpeg iconIMAG0522.jpg
image/jpeg iconIMAG0523.jpg
image/jpeg iconIMAG0525.jpg
image/jpeg iconIMAG0526.jpg
image/jpeg iconIMAG0527.jpg
image/jpeg iconIMAG0534.jpg
image/jpeg iconIMAG0538.jpg
image/jpeg iconIMAG0541.jpg
image/jpeg iconIMAG0547.jpg
image/jpeg iconIMAG0557.jpg
image/jpeg iconIMAG0563.jpg
image/jpeg iconIMAG0570.jpg
image/jpeg iconIMAG0574.jpg

Četrtek, 27.7.: - Po poteh Franca Jožefa in cesarice Sissi (dvorecKaiservilla,Bad Ischl)

V Bad Ischlu se splača obiskati dvorec Kaiservilla (poletna rezidenca Franca Jožefa in cesarice Sissi, ki jo je v filmski trilogiji upodobila igralka Romy Schneider.

Proti plačilu je na voljo ogled notranjosti dvorca, foto muzej ali samo sprehod po parku, ki pa tudi ni zastonj (cena 4,6 eur). Slednje sem izbrala sama. Dvorcov in gradov smo si po EU že ogledali nekaj, zato mi je sprehod po zelenem parku povsem zadoščal.

 

 

img: 
image/jpeg iconIMAG0578.jpg
image/jpeg iconIMAG0579.jpg
image/jpeg iconIMAG0580.jpg
image/jpeg iconIMAG0581.jpg
image/jpeg iconIMAG0582.jpg
image/jpeg iconIMAG0583.jpg
image/jpeg iconIMAG0584.jpg
image/jpeg iconIMAG0585.jpg
image/jpeg iconIMAG0586.jpg
image/jpeg iconIMAG0587.jpg
image/jpeg iconIMAG0588.jpg
image/jpeg iconIMAG0589.jpg
image/jpeg iconIMAG0597.jpg
image/jpeg iconIMAG0598.jpg
image/jpeg iconIMAG0599.jpg
image/jpeg iconIMAG0600.jpg
image/jpeg iconIMAG0602.jpg
image/jpeg iconIMAG0612.jpg

Petek, 28.7.: Obisk mesteca Hallstatt (znanega po rudniku soli)

Na poti nazaj obisk mesteca Hallstatt, ki se nahaja ob istoimenskem jezeru Hallstatter See, ki je hkrati ena od "top" znamenitosti na avstrijski romantični cesti "Romantikstrasse". Ta je dolga cca 380 km in poteka od dežele Salzburg do Dunaja.

Hallstatt je "mestece v malem", znano pa predvsem po rudniku soli, ki se nahaja na skalni pečini z dostopom preko vzpenjače ali peš (1h). Mestecu dajejo pečat lesene hiške z nepogrešljivim alpskim pridihom, ki so strnjeno locirane na vzpetini, z vrha katere kraljuje tudi slap. Ob jezeru je nepogrešljiva gostinska ponudba, razne trgovinice s spominki in ladijski prevozi po jezeru.

img: 
image/jpeg iconIMAG0618.jpg
image/jpeg iconIMAG0623.jpg
image/jpeg iconIMAG0634.jpg
image/jpeg iconIMAG0638.jpg
image/jpeg iconIMAG0642.jpg
image/jpeg iconIMAG0650.jpg
image/jpeg iconIMAG0659.jpg
image/jpeg iconIMAG0661.jpg
image/jpeg iconIMAG0666.jpg
image/jpeg iconIMAG0675.jpg

Z avtodomom po Avstriji in Nemčiji (cca 2.000 km /nov 2018)

Jesenske šolske počitnice in s tem prazniki (dan mrtvih) so nam letos prijazno naklonjeni glede na število (možnih) prostih dni. Kdor si je vzel 3 dni dopusta, si je 9 prostih dni lahko dobro splaniral. Mi smo izkoristili 4 dneve za potep po Avstriji in Nemčiji, kjer so nas s svojo turistično ponudbo že večkrat prijetno presenetili.

Hkrati smo izkoristili priložnost, da spet krenemo na pot z AD (tokrat manjši Fiatov model "Benivan 118/Benimar") in tako izkoristimo vse prednosti tovrstnega potovanja: 

  • vse pri roki in občutek domačnosti, 
  • neodvisnost od lokacije
  • mobilnost in fleksibilnost brez potrebnega prepakiranja, 
  • možnost potovanja s psom (ob skrbnem nazdoru nad čistočo),
  • in ne nazadnje, koriščenje izven sezonskih cen za najem AD (izbrali www.avtodomar.si/najem-avtodoma/avtodomi/najem-avtodoma-b118/).

Krožna pot: 4 dni, 1.935 prevoženih km

31.10.2018: jezero Traunsee, mimo mesta Linz in postanek v Passau

Odhod ob 9:15, potem ko smo opremili AD z vsem potrebnim. Vozimo smer Salzburg, kjer se nekaj kilometrov pred njim odcepimo desno in se ob cca 14h ustavimo v kraju Traunkirchen.

Ta leži ob jezeru Traunsee, ki velja za najgloblje jezero v AU. Na prvi vtis me slikovita vasica spominja na Bled, čeprav je jezero 16x večje od Blejskega, v objemu veličastnih gorskih očakov in ob prelivanju jesenskih barv pa zato enako slikovito in prikupno ter v tem času spokojno tiho, saj smo bili eni redkih obiskovalcev v predprazničnem času (1.nov). nesk.

Nadajujemo vožnjo skozi univerzitetno mesto Linz , kjer nas pozno popoldanska ura in malce težav pri iskanju "negaražnega parkinga" vodi ven iz mesta. Pri tem se zapeljemo mimo muzeja prihodnosti Ars Electronica Center, katerega pročelje v večernih urah menja barvo.

Ob 19:30 postanek v kraju Passau, kjer malce stran od centra brezplačno prenočimo na PZA (Wohnmobilstellplatz Passau Winterhafen), sicer brez možnosti oskrbe AD

Prvi dan malce manj ogledov, zato pa prevoženih točno 500 km.

img: 
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconob jezeru Traunsee
image/jpeg iconmuzeja prihodnosti Ars Electronica Center v mestu Linz
image/jpeg iconPassau

1.11.2018: Hoja po gozdni poti 30m nad tlemi v parku Waldwipfelweg, vstop v "narobe hišo" in obisk mesta Nürnberg

Po zajtrku ob 9:30 zapustimo Passau - mesto treh rek˝, ki leži ob sotočju rek Donave, Inn in Ilz. Ker imamo zastavljen plan in omejen čas, si Passau ne ogledamo, me pa navduši vožnja ob reki in pogled na pisana pročelja stavb, ki se bohotijo na rečnem bregu. Sedaj razumem, zakaj Passau imenujejo tudi Bavarske Benetke.

Drugi dan našega popotovanja nam je še vedno naklonjen (oblačno z nekaj sončnimi žarki), pa da se malce sprehodimo na svežem zraku, se ustavimo v tematskem parku Waldwipfelweg, ki sem ga izbrala že pred našim odhodom. Gre za sprehajalno gozdno pot, ki so jo konstrukcijsko zgradili 30m nad tlemi z lepim razgledom na bavarski gozd in dolino Donave.

Med potjo, ki se vije tudi po gozdnatih tleh je na voljo manjša jama iluzij, kar nekaj informativno - razvedrilnih tabel z raznimi nalogami o živalih in naravi, posebnost parka pa je narobe obrnjena lesena hiša, v katero je vstop omejen za hkrati 25 oseb (vstop na žetone 2 EUR).

Popoldne nadaljujemo pot proti Nurnbergu, kjer se sprehodimo po mestnem središču, vse do osrednjega trga z veliko katedralo, kjer si privoščimo kosilo v lokalni "steak house" restavraciji (kužki spet toplo dobrodošli).

V mestu je kljub praznikom čutiti še vedno živahen utrip z uličnimi performerji, na mestnih stojnicah in v nekaterih izložbah trgovin pa je že prava predbožična ponudba in dekoracija. Zanimivost mesta je tudi presenetljivo veliko mostov čez reko Pegnitz, vsak pa skoraj unikat zase.

Vozimo mimo kraja Esslingen am Neckar, ki ga izpustimo za ogled zaradi pozne ure pa prespimo na počivališcu Gruibingen https://fengshuirasthaus.de. Ta je eden lepših, kar sem jih videla. Njegova posebnost je menda v tem da je eden prvih počivališč zgrajen po Feng shui-ju, ob njem je speljana lepo urejena, tlakovana cesta s klopcami, v počivališču nudijo tudi možnost tuširanja.

img: 
image/jpeg iconPB011382 (2).jpg
image/jpeg iconPB011388 (2).jpg
image/jpeg iconPB011392 (2).jpg
image/jpeg iconPB011403 (2).jpg
image/jpeg iconPB011406 (2).jpg
image/jpeg iconPB011408 (2).jpg
image/jpeg iconPB011417 (2).jpg
image/jpeg iconPB011421.JPG
image/jpeg iconPB011425 (2).jpg
image/jpeg iconPB011440 (2).jpg
image/jpeg iconPB011444 (2).jpg
image/jpeg iconPB011450 (2).jpg
image/jpeg iconPB011457 (2).jpg
image/jpeg iconPB011462 (2).jpg
image/jpeg iconPB011466.JPG
image/jpeg iconPB011469.JPG
image/jpeg iconPB011472.JPG
image/jpeg iconPB011481.JPG
image/jpeg iconPB011484.JPG
image/jpeg iconPB011488.JPG
image/jpeg iconPB011489.JPG
image/jpeg iconPB011490.JPG
image/jpeg iconPB011494.JPG

2.11.2018: Obisk Fairy Tale castle (Schwangau), kosilo pod najvišjo goro v Nemčiji Zugspitze in Innsbruck "by night"

Po zajtrku v AD smo že na avtocesti proti Ulm-u, s ciljem obiska pravljičnega gradu Neuschwanstein,v kraju Schwangau, kjer se potrdi izjema na naši poti, namreč polno obiskovalcev, zato parkiramo cca 15 min hoje od izhodišča za grad.

Vstopnice za obisk gradu so bile razprodane (verjetno bi bilo potrebno urediti online), zato izkoristimo čas za cca 20_30min sprehod po gozdni asfaltirani poti vse do gradu. Tega je dal zgraditi bavarski kralj Ludvik II. Bavarski. Gre za najznamenitejši grad tega kralja in enega najbolj obiskanih v Nemčiji, sicer pa je bil inspiracija Walt Disney-u za pravljico Trnuljčica (Sleeping Beauty).

Sledi nastavitev navigacije za Innsbruck, med vožnjo pa postanek za kosilo v restavraciji Zugspitzblick, ki se ponapša z razkošno teraso s pogledom na jezero Blindsee in najvišjo goro v Nemčiji Zugspitze. Naslov restavracije: Zugspitzblick, Fernpassstraße 152, A-6633 Biberwier.

Dan zaključimo z večernim sprehod po mestu Innsbruck, kjer pred mestnim gledališčem Landestheater naletimo na spominsko proslavo. Sledi postanek ob znameniti stavbi Golden Roof - muzeju zgodovine mesta Innsbruck, katerega pročelje je obloženo z več kot 2.600 svetlečimi ploščicami. Privoščimo si še pregrešno okusno vročo (belo) čokolado z jajčnim likerjem in smetano, potem pa nas dežne kaplje prisilijo, da se odpravimo iz mesta.

img: 
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg icongrad Neuschwanstein
image/jpeg iconrazgledi iz restavracije Zugspitzblick (Biberwier)
image/jpeg iconrazgledi iz restavracije Zugspitzblick (Biberwier)
image/jpeg iconrazgledi iz restavracije Zugspitzblick (Biberwier)
image/jpeg iconrazgledi iz restavracije Zugspitzblick (Biberwier)
image/jpeg iconrazgledi iz restavracije Zugspitzblick (Biberwier)
image/jpeg iconrazgledi iz restavracije Zugspitzblick (Biberwier)
image/jpeg iconInnsbruck
image/jpeg iconInnsbruck
image/jpeg iconInnsbruck
image/jpeg iconInnsbruck
image/jpeg iconInnsbruck
image/jpeg iconInnsbruck

3.11.2018: Skok v IKEA Salzburg in postanek ob jezeru Königssee, nekoč domovanje igralke Romy Schneider

Zadnji dan izkoristimo za obisk IKEA trgovine v Salzburgu in krajši postanek ob jezeru Königssee, kjer je na ogled tudi spominska hiša ob 80-letnici Romy Schneider.

Ob 15h zaključimo z našimi začrtanimi ogledi in krenemo "via home".

Ker pa je v predlaganem planu poti ostalo še kar nekaj točk, ki jih nismo obiskali, npr:

  • Linz (Ars Electronica Center), 
  • Bamberg (mesto z zanimivo arhitekturo, znano po dimljenem pivu), 
  • Esslingen am Neckar (vasica z pollesenimi hiškami, ki so tudi najstarejše)
  • Partnach Gorge (soteska v Garmisch-Parten Kirchen),
  • skok do Berlina
  • n še mnogo drugih

...verjamem, da se bomo v to smer še vrnili (pomlad-poletje).

img: 
image/jpeg iconPB031592.JPG
image/jpeg iconPB031593.JPG
image/jpeg iconPB031594.JPG
image/jpeg iconPB031596.JPG
image/jpeg iconPB031600.JPG
image/jpeg iconPB031609.JPG
image/jpeg iconPB031610.JPG
image/jpeg iconPB031614.JPG

Zimske počitnice - smučanje Katschberg, Aineck, Grossek-Speiereck (FEB 2015)

Tokrat povratek v Katschberg, kjer smo odsmučali svojih 6 dni. Vreme v tem času (21.02.-26.02.2015) več kot ugodno - večinoma sonce ali pol-oblačno, en dan pa je prispela tudi nova pošiljka snega (cca 25cm).

Presmučali vrhove: Katschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m), pa tudi Grosseck-Speiereck (2400m) kamor se je potrebno zapeljati z avtom cca 10 min iz Katschberga.

Nastanitev: Apartmajska hiša Aineck, cca 50m do smučišča (sredi hriba Tschaneck). Dobili podstrešni apartma, ki je verjetno tudi največji, zato pa pač vzame dodatno sapo med hojo po stopnicah navzgor :-).

Do centra naselja Katschberg je dobrih 500 m (idealno za večerni sprehod).

img: 
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconGrosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconGrosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg iconKatschberg (1641m), Aieneck (2220m),Tschaneck (2030m) in Grosseck-Speiereck (2400m)
image/jpeg icon Apartmajska hiša Aineck
image/jpeg icon Apartmajska hiša Aineck
image/jpeg icon Apartmajska hiša Aineck
image/jpeg icon Apartmajska hiša Aineck
image/jpeg icon Apartmajska hiša Aineck

Safari park Herberstein in Dunaj (maj 2003)

CELOTEN OPIS S SLIKAMI JE NA OGLED NA STARI SPLETNI STRANI - KLIKNI TUKAJ.

Safari park Herberstein in Dunaj (29.04.-01.05.2003)

Med prvomajskimi prazniki smo se odpravili na 3-dnevni izlet s postankom v Safari parku Herberstein (1.dan) blizu Gradca in nato v avstrijsko prestolnico (2. in 3.dan) .

Herberstein

Nedaleč stran od Gradca se nahaja kraj Herberstein, kjer je živalski in naravni park z gradom Herberstein, zgodovinskim parkom in Siegmundovim vrtom. Prav tako je za obiskovalce na voljo podeželsko gostišče Marienhof Herberstein, Tikiba vlakec, gozdarski obrat ter vinarsko in sadjarsko posestvo. V živalskem in naravnem parku je menda na voljo več kot 500 živali iz 5 kontinentov, čeprav smo bili rahlo razočarani, saj smo dobili občutek, kot da nismo videli prav veliko živali glede na velikost posestva. Morda je bil vzrok vroč sončen dan, ki je živali pritegnil k dnevnemu spancu in so se zato poskrili ali pa je vse skupaj le primer turističnega "zavajanja" preko pisanih in privlačno oblikovanih prospektov, spletne strani ipd.. No, in kaj je še tisto, kar se "prodaja" pod nazivom "park Herberstein"  ? Že v 16.stoletju so v Herbersteinu obstajali pomembni vrtovi. Ti so bili leta 1997 revitalizirani. Siegmund von Herberstein (1486-1566) je v diplomatski službi treh cesarjev, skozi številna potovanja v Rusijo, postal ena najpomembnejših osebnosti avstrijske Štajerske. Njemu je posvečen vrt (t.i. Siegmundob vrt), na katerega najvišji točki je na voljo razgled čez celi vrt. Grad Herberstein sicer nismo obiskali, smo se pa do vhoda na grajsko dvorišče in nazaj popeljali z vlakcem Tikiba, ki je bil po svoje zanimiv dogodek za Nastjo, sicer pa bi ga lahko tudi izpustili. Ta grad je zapuščina iz sedmega stoletja družinske zgodovine,v kateri danes obiskovalcem ponujajo vodeni ogled "Herberstein nekoč in danes".

Dunaj

Za ogled Dunaja smo si vzeli 2 dni, kar je bilo v končnem dovolj za obisk ključnih turističnih točk mesta, ki z neštetimi glavnimi in manjšimi ulicami, parki, sodobno transportno infrastrukturo in kar z 1,6 mio prebivalci predstavlja mesto polnih zanimivih možnosti za turistične izlete. Seveda bi potrebovali še več dni za ogled vseh znamenitosti mesta, vendar je bilo v splošnem kar dovolj.

2 nočitvi smo vzeli v Hostlu Ruthensteiner, v neposredni bližini Schonbrunn Palace oz. nedaleč od West Bahnhof podzemne postaje tako, da smo imeli odlično izhodišče tako do bližnjih in bolj oddaljenih znamenitosti mesta. Med dvodnevnim pohajkovanjem po mestu smo se ustavili na naslednjih točkah::

Donau City in obisk Donavskega stolpa (Donau Turm):

Donau City je moderni stanovanjsko-poslovni okoliš, kjer je struktura namembnosti sledeča: 44% je poslovnih površin, 31% okoliša predstavljajo stanovanjske površine , 13% za potrebe izobraževanja in ostalih posebnih potreb ter 11% za kulturo in prosti čas. Po zaključenem razvoju Donau City-a je danes tu našlo svoj dom kar 3500 prebivalcev, 10.000 do 12000 ljudi pa svojo zaposlitev.

Naš cilj je bil Donavski stolp, tako da smo šli le bežno mimo nekaterih stavb (glej slike). Donavski stolp v celotni višini meri 352m in je bil zgrajen v 20 mesecih. Na višino 150m te popeljejo z dvigalom, od koder lahko uživaš panoramski pogled na mesto Dunaj.V pritličju je na voljo trgovinica, na vrhu pa kafeterija in restavracija ter odskočno mesto za vse pogumneže :-)). Od leta 2000 naprej velja namreč to za najvišjo odskočno mesto za bungee-jumping na svetu. Mi smo vstopili v kafeterijo na vrhu stolpa, ki je krožne oblike in se počasi vrti, tako da si lahko ogledaš mesto iz vseh zornih kotov.

Prater

Prater predstavlja 6mio kvadratnih metrov veliko področje, na katerem najdejo svoje veselje in mir vsi, ki radi tečejo, rolajo, kolesarijo, se sprehajajo, igrajo nogomet, košarko, samo poležavajo na travnatih površinah ali (kar je nabolj zabavno za najmlajše in mlade po srcu) se zavrtijo na vrtiljakih in drugih adrenalinskih zadevah. Del Prater-ja je v bistvu kar Gardaland v malem....Pozimi, ko temperature padejo pod -2 stopinj Celzija pa je na voljo obilo možnosti za veselje na snegu.

Belvedere Palace Gardens

Okoli leta 1700 je ta park imel princ Eugene, v katerem stojita dve baroški palači, ki sta danes preoblikovani v muzejski kompleks. Ustavili smo se le za utrinek, ker nas je očarala okolica in seveda tudi sama palača.

Schonbrunn

Schonbrunn je eno od najznamenitejših turističnih atrakcij avstrijske prestolnice in vsekakor obvezen postanek za vsakega tujega in domačega gosta, ki ga pot zanese tod mimo. Leži bolj na zahodu mesta in je dostopen na vse možne načine. Podzemna postaja, ki nosi taisto ime Schonbrunn leži na (zeleni) liniji U4. Schonbrunn je skupno