Madžarska v času jesenskih počitnic (28.10. - 3.11.2012); od Heviza (Balaton) do nacionalnega parka Aggtelek

V času jesenskih počitnic smo se odpravili na 6-dnevno potepanje po Madžarski, v smeri od zahoda proti severo-vzhodu, nazaj grede pa smo se popeljali po Slovaški in si ogledali še Bratislavo. Letnemu času primerno in glede na razpoložljiv čas smo si na naši cca 1900 km dolgi poti začrtali vsega po malem.

Za Madžarsko lahko rečem, da je pokrajinsko zelo zanimiva (jezera, mesta, podeželja), predvsem pa znana po termalnih zdraviliščih in posebnem karakterju ljudi. Temperature ozračja v času našega obiska so bile nekako skladne z značajem madžarov. Ti so dokaj “hladni” (prikrito prijazni), zelo formalni, introvertirani...in...zelo zelo natančni, redoljubni, dosledni. In pri tem ne prizanašajo niti turistom niti domačinom. Če ne spoštuješ ali ne upoštevaš njihovega “kodeksa” obnašanja, si hitro deležen ostrega pogleda, zgovorne kretnje ali pa te kar pošteno oštejejo. 

Opis naše poti: 

Začeli smo pri Blatnem jezeru, kjer smo se najprej ustavili v kraju Keszthely za obisk znamenite palače Festetics, muzeja kočij, hiše palm, nekakšnega lovskega muzeja in zanimive razstave vlakcev.

Nato smo prenočili v kraju Heviz za kopanje v največjem naravnem termalnem zdravilišču. Tu smo še skočili do polotoka Tihany, ki predstavlja lepši del obale Blatnega jezera.

Nadaljevali smo pot po južni strani Blatnega jezera, v smeri proti madžarski prestolnici, cca 10 km JZ od centra Budimpešte pa smo se ustavili še v Staute Park, kjer  je na ogled več kot 40 umetnin (kipov) iz komunističnega obdobja. Med njimi se "postavlja" tudi Lenin, Marx, Engels in drugi.

Budimpešta mi je bila zelo všeč in moram reči, da sem dobro splanirala ogled mesta za 1 in pol dnevni postanek v tem mestu. Obiskali smo Castle Hill in City Park, kjer se nahaja več zanimivosti (med drugim tudi ZOO; ki pa smo ga izpustili). Vsekakor bi lahko Budimpešto raziskovali še kar nekaj dni, vendar smo nadaljevali pot proti mestu Eger (krajši postanek za kavico in lokalno sladico) in Mezokovesd. Prav na tej poti smo opazili prostrane površine vinogradov, ki se čudovito prelivajo v svojih jesenskih barvah. Nasploh ...moram reči .... madžari morajo biti res pridni kmetovalci. Polja, do koder ti seže oko. In prav zanimiv je ponekod “kontrast”; ko se pelješ po glavni magistralki, pa imaš na desni strani ceste obdelane površine v rjavkastih odtenkih zemlje, na levi strani pa polja živo zelene barve. Brez prekinitev, vse samo ena velika njiva.

Ena od naših naslednjih nastanitev je bila v kraju Miskolc, saj nam je M. izbral kopanje v prav posebnih termah (Cave Bath), kjer se kopaš v jamah. Ni da bi kaj dosti lahko plaval, se pa zato lahko prepuščaš čarom ambienta in masažnih vrelcev.

Sledila je vožnja skozi, sicer neprivlačne, industrijske predele, proti severu, kjer si Madžari skoraj že “podajajo” roko s Slovaki. To je Aggetelek National Park, kjer se v istoimenskem mestecu nahaja podzemna jama (Baradla Cave). Imeli smo voden, 1-urni ogled jame - žal v madžarščini, smo pa dobili v roke angleško spisano besedilo.

Še skok čez mejo in malce dolgočasna vožnja po Slovaškem ozemlju, kjer smo se nastanili v mestu Bratislava in si ga tudi malce ogledali (turistični bus; 1h). O Bratislavi pišem na ločeni spletni strani, v zavihku Evropa/Slovaška.