´

(foto: Emil)

Na soboto 9.10. so se nekateri zavili v predvolilni molk in izkoristili dan po svoje, mi pa smo se glasno in poskočno odpravili na prijeten družinski izlet, ki sta ga ponovno in odlično organizirala DPM (Društvo prijateljev mladine Trzin) in PD Onger Trzin. Udeležba je bila zares številčna, saj se nas je zbralo vsega skupaj kar 43, od tega 20 odraslih in 23 otrok ter kuža Tai, ki je bil zanimiva popestritev za vse nas.

"Naskočili" smo enega od (menda) najbližjih Vrhniških vrhov, to je Planino nad Vrhniko (733m). Na sliki desno je prikaz naše prehojene poti (Tankovska cesta - Zavetišče na Planini - Kuren - Stara Vrhnika).

Organizatorji so nam dodelili primerno jutranjo uro odhoda (ob 9h), tako da verjetno ni nihče imel kakšne posebne jutranje "borbe" z otroci, ko je bilo treba vstati. Če pa je že bila, je bilo na to kaj hitro pozabljeno, saj se nam je izlet kaj kmalu začel odvijati zanimivo in zabavno. In seveda poučno. Slednjemu gre zasluga vodniku Mihu, ki je ponovno poskrbel, da izlet ni bil samo pohodniški, pač pa tudi zelo poučen. Vreme je bilo več kot primerno. Dopoldan nas je sicer še malce hladilo, v drugi tretjini naše poti pa smo že okusili sončne žarke in se predajali jesenski barvitosti narave.

Z avtobusom smo se torej odpeljali iz Trzina v smeri proti Vrhniki, kjer smo najprej zavili do njenega južnega obrobja, to je do Močilnika, kjer se stekajo izviri Male Ljubljanice. Vodnik Miha nam je tu pokazal spomenik Vrhniškim krasoslovcem, potem pa smo se skupaj sprehodili do samega izvira. Na krožnem sprehodu smo lahko opazili sledove, ki so jih pustile nedavne poplave, ki jih Slovenci še dolgo ne bomo pozabili. Na lesenih hiškah se namreč še vedno lepo vidijo obrisi višine, ki jo je dosegla poplavljena voda. Sodeč po blatnih tleh je voda verjetno zajela tudi velik del travnate površine v bližini izvira.

Po ogledu Močilnika smo se zapeljali z busom do Tankovske ceste - naše izhodiščne točke, od koder smo ubrali prve korake v smeri proti Zavetišču na Planini. Postanek je bil tu nujno potreben, pa ne toliko zaradi počitka kot zaradi priložnosti, da se povzpnemo na 22 m visok razgledni stolp (zgrajen l. 2008) in se pri tem naužijemo čudovitega razgleda na Ljubljansko barje in Vrhniko ter še dalj - na Krim, Ljubljanski vrh, Snežnik. Otroci so seveda takoj odkrili priložnosti za igro, zanimiva za njih pa je bila tudi plošča z odtisom dinozavrove stopinje, najdene ob poti od Štirne do Bukve. Mamice smo seveda po svoji "dolžnosti" še razvezale svoje culice in ponudile lačnim ustom prigrizek in pijačo, nekateri pa smo si privoščili tudi "t'kratkega", ki je ob hladnem vetriču na tem mestu prav dobro del.

Sledil je še skupinski posnetek in spust preko Kurena do izletniške kmetije Kuren, kjer smo imeli daljši postanek. Postreženi smo bili z vnaprej naročenimi jedmi na žlico (treh vrst) in sladico. Omizje so prvi zapustili najprej otroci, seveda z razlogom. V bližini so jim namreč družbo delale domače živali (kozice, kokoši, pujski), v daljavi pa smo na jasi skupaj opazovali srnjad. Od nekod se je vzela še žoga, tako da je bilo res zabavno.

V Trzin smo prispeli ob 16:30 in se s prijetnimi vtisi na izlet poslovili. Ob tej priliki bi se zahvalila vsem, ki so bili idejni pobudniki, organizatorji in vodniki tega izleta, ker nam je bilo resnično lepo, poučno in zabavno. Upam, da se v taki in še večji zasedbi kmalu spet snidemo.

img: