Iskanje po straniTOP destinacije:
|
Smučanje na Kopaoniku (Srbija); februar 2011Srbija in smučanje na Kopaoniku v času zimskih počitnic. "Malo daleč, kajne ?" sem bila deležna komentarjev in vprašujočih pogledov nekaterih mojih znancev, prijateljev in domačih. Zakaj le ? Pa toliko smučišč imamo doma in pri naših sosedih. No ja, splet različnih okoliščin nas je vodilo na skrajni jug Srbije, blizu neposredne srbsko-kosovske meje. Morda je k tej odločitivi delno botrovala "bojazen", da bi naleteli na neželjeno gnečo na domačih smučiščih, saj ima "vesoljna Slovenija" letos (2011) skupne zimske pocitnice, delno pa tudi radovednost, kakšna je smuka "po balkansko". Seveda pa nas je tudi letos (lani Italija in San Martino di Castrozza) prepričala agencija SkiFun s ponudbo BELI TEDEN ZA DRUŽINE. V paketu "Kopaonik" smo dobili: Hotel Angella 4* (All Inclusive light), 2+2 smučarske tedenske vozovnice, šolo smučanja za otroke od 9:30 do 12:30, popoldansko carving delavnico za odrasle, možnost kopanja v sosednjem hotelu Grand Hotel in animacijo za otroke (iskanje skritega zaklada, bowling, igre na snegu,...). Če bi bilo v tem času še vreme bolj ugodno (večinoma megla in rahlo sneženje) in malo več zdravja (Kaja obležala z vročino čez 39 st.) bi bilo vse skupaj še bolje. O samem smučišču pa lahko rečem, da je kar fajn. Presenetilo me je le, da ni več težjih prog. Njihove "črne" so za nas, alpsko deželo, bolj srednje težke, bi rekla. Sama smučam povprečno dobro, pa mi je samo s Pančičeva vrha (ki je po njihovo označena kot črna proga) malce hitreje utripalo srce. Torej za kakšne izkušene smučarje, ki so vajeni ubirati strmine, bi bilo tu morda malce dolgčas. Meni je ustrezalo. Prevožena pot (8-10h in 800 km):
Prevožena pot res nanese skupaj cc 8-10 ur vožnje (odvisno od vremenskih razmer in števila postankov), pa nekako kar mine in tudi naši dve punci (7, 10) sta potrpežljivo prestali vso pot. Avtocest je skupaj skoraj 700km (Lj.-Zagreb-Slavonski Brod-Beograd-Nis), ko pa ubereš izvoz za Kruševac, se začenja malce bolj dinamična pot mimo manjših krajev, naselij in po lokalnih cestah, ki so ponekod tudi dokaj "luknjaste" in slabo asfaltirane. Zanimivo je opazovati med vožnjo tipične srbske vasice, preprosto grajene, nekatere povsem propadajoče ali siromašne hiše. Pa neverjetno veliko šare, ki jo ljudje skladiščijo v okolici hiše. Na trenutke pa te preseneti med vsemi temi hišami tudi kakšna nobel hiša, ki skoraj ne sodi v tak okoliš. O ekološki osveščenosti in skrbi za naravo pa bi tudi težko govorili. Tu in tam še četica umazanih kokošk, pa pogrebni sprevod ljudi, ki ti prekriža pot na cesti, ....tako, da je lokalna idila popolna. O hotelu: Namestili smo se v Hotelu Angella 4*, ki se nahaja 50m od smucisca in na visini cca 1.500m.n.v., kjer je še nemalo drugih prenočitvenih kapacitet (na sliki desno ni hotel Angella, je pa pogled iz naše sobe na sosednji hotel , ki je na nek način podoben hotelu Angella). Fajn hotelčič, le osebno me je skoraj do konca našega bivanja begala orientacija za dostop do naše sobe, do ski servisa, kjer smo imeli shrambo smučarske opreme in do parkiranega avta. Ne vem, če mi je uspelo 2x priti pravilno do naše sobe, prej sta to skužili mali dve :-). Dostop do hotela je iz parkirišča prehoden skozi drugo stavbo, do naše sobe, ki je bila "ujeta" med 2. in 3. nadstropju pa se pride s kombinacijo dvigala, sprehoda po hodniku in spet stopnic. Torej, nadstropje 3A ni kul :-))) O nacionalnem parku Kopanik:
O smučišču Kopaonik (zemljevid - tukaj) V času našega bivanja je zapadlo cca 20cm novega snega, kar je za tukajšne razmere verjetno idealno. Lani tak čas menda skoraj da niso imeli snega (tako sem slišala pripovedovati srbsko mladino, ko smo skupaj stali v vrsti za sedežnico).
|
Sheila (Šila)NavigationPrijava |