´

Nedelja 12.junija je bila rezervirana za "čarobne otroške trenutke" v Kopru (prireditev Čarobni dan pod organizacijo NETVIZIJE). Vendar smo ga izkoristili tudi in predvsem za družinsko kolesarjenje ob slovenski obali.

Izbrali smo si urejeno in označeno kolesarsko pot po nekdanji ozkotirni železniški progi med Trstom in Porečem. Le-ta je menda obratovala med letoma 1902 in 1935. Pot je lahka, večinoma asfaltirana, makadam pa lepo urejen in bistveno manj "odbijajoč" kot tista pot, ki sem jo prevozila po Krajinskem parku doline Glinščice. Idealno torej za otroke. Vsega skupaj smo naredili cca 23km. To je nekaj km manj kot npr. Mojstrana-Kranjska gora in nazaj, zato pa z dvema manjšima vzponoma, ki za 7 letnega otroka lahko pomeni seveda svojstven napor (bravo Kaja!!).

• Start: ob 12:10/parkirišče  pri mejne prehodu Sečovlje
• Pot: kolesarska trasa D-8,
• Razdalja: 23 km
• Cilj: 14:30,Koper

Kako smo torej kolesarili ? Najprej smo se vozili mimo Sečoveljskih solin in nato ob obali mimo kampa Lucije pri Portorožu, kjer smo zavili desno v smeri proti Strunjanu. Tu sta se morali Nastja in Kaja soočiti s prvim vzponom. Ob vseh "AH-ih" in "JOJ-ih", Kaja vendarle ni hotela sestopiti s kolesa in je trmasto brcala v hrib. Pred tunelom Valeta (550m) smo se okrepčali z jabolkom in bili seveda največji heroji po Kajinih besedah. Vožna skozi prijetno hladen tunel Valeta nas je "osvežil" za nadaljno kolesarjenje. Ko smo se že ravno dodobra segreli na soncu, nam je prav prišel še en tunelček, preden smo prispeli do Izolske obale. Nekako smo se znašli na križišču, kjer vodijo glavne ceste proti Kopru, zato smo bili primorani se odločite za krajši nevarnejši odsek po glavni cesti (cca 100m), kjer smo s prečkanjem  ceste vendarle prišli na kolesarsko pot, ki ob obali vodi v smeri proti Kopru. Zanimiva preiskušnja discipline in upoštevanja pravil kolesarske vožnje za Nastjo, ki čez nekaj dni v šoli opravlja kolesarski izpit :-)

V Kopru smo se najprej dobro najedli, potem pa se poveselili v Deželi Pika Nogavičke, Deželi Čebelice Maje, Deželi Janka in Metke, Deželi Petra Pana. 

Seveda ni bilo mogoče prezreti Jumping-trampolina in slastnega sladoleda. Najbolj zabavna pa se nam je zdela otroška ustvarjalnica, kjer smo punce izdelale otroške torbice. Časa je bilo še tudi dovolj za skok v vodo (samo Marko in Kaja). Pri tem ju ni oviralo dejstvo, da smo doma pozabili kopalke in brisače. Kopalke so nadomestile spodnje hlače, brisače pa jopica z dolgimi rokavi in toplo sonce :-).

Lep dan za nami....pred nami pa nova misel "kam naslednjič?"....

img: